Asklepij

Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Skoči na: navigacija, iskanje
Asklepios, Paziz, Louvre

Asklepij je v grški mitologiji bog zdravilstva. Njegov rimski »dvojnik« je Eskulap.

Po sagi je sin nesmrtnega Apolona in smrtne tesalske knežje hčerke Koronis.

O smrti Koronis obstajata dve verziji. Po prvi jo je ubila s puščico Artemida, po drugi pa jo je ubil sam Apolon zaradi nezvestobe med nosečnostjo. Po njeni smrti je dal Apolon sina v vzgojo kentavru Cherionu. Ta mu je dal najboljšo možno vzgojo v zdravilstvu.

S soprogo Epiono je imel 5 hčera (Acesa, Iaso, Panakeja, Agleja in Higija) in 3 sinove (Mahaon, Telesforos in Polidarius).

Na bojnih poljih pred Trojo sta imela on in njegov sin Mahaon pomebno vlogo. Ker je kot zdravnik obudil mrtveca, je razjezil Hada - gospodarja podzemlja. Na njegovo vztrajanje je Zevs ubil Asklepija s strelo, ker je deloval proti volji bogov.

Po smrti so ga častili kot boga, vendar je ostal bliže ljudem kot bogovom.

Po njegovem rimskem »dvojniku« Eskulapu se imenuje simbol medicine Eskulapova palica. Spremljevalka in pomočnica je bila kača.

Zunanje povezave[uredi | uredi kodo]