Tesalija

Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Jump to navigation Jump to search
Map showing Thessaly periphery in Greece

Tesalija (grško Θεσσαλία: Thessalía) je ena od 13 grških pokrajin – periferij, ki je razdeljena na štiri prefekture. Glavno mesto pokrajine je Larisa (Λάρισα). Skupaj s pokrajino Makedonijo in Trakijo tvori neuradno geografsko tvorbo Severno Grčijo. Tesalija leži v osrednji Grčiji in meji na severu na Makedonijo, na zahodu na Epir, na jugu na Osrednjo Grčijo (Στερεά Ελλάδα - Stereá Elláda) in na vzhodu na Egejsko morje.

Geografija[uredi | uredi kodo]

Pokrajino sestavlja osrednje nižavje z večjima mestoma Trikala in Larisa, ki ga obkroža venec gora. V pokrajini je izrazita zimska sezona in poletna sezona z obilnim dežjem. Pokrajina je zaradi tega zelo rodovitna in so jo zato imenovali žitnica Grčije.

Gorovja, ki obkrožajo Tesalijo, je ostro ločujejo od drugih pokrajin. Na severu sta gorovji Khásia in Kambunian, na severovzhodu pogorje Olimpa (2.918 m), na zahodu gorovje Pindos z vrhovi preko 2.000 m in na jugovzhodu obalni pogorji Óssa (1.978 m) in Pílion (1.651 m).

Skozi pokrajino teče reka Piniós s svojimi pritoki.

Zgodovina[uredi | uredi kodo]

Tesalija je bila okrog leta 2.500 pr. n. št. središče bogate neolitske kulture. V mestih Iolkós, Dimíni, in Sésklo v bližini Vólosa so našli tudi naselja Mikejcev. V antični Grčiji je tesalsko nižavje postalo posest bogatih družin, na primer Aleuadov iz Larise in Skopadov iz Krannona. Družine so na ozemlju Tesalije organizirale federacijo, ki je kasneje prišla pod oblast Amfiktionske zveze iz severne Grčije. Tesalci so bili znani predvsem po svoji konjenici.

Med grško-perzijskimi vojnami so se Aleuadi povezali s Perzijci. Jazon iz Fere je deželo za kratek čas pretvoril v pomembno vojaško silo, trajnejše dosežke pa je preprečil njegov umor. V 4. stoletju pr. n. št. je Tesalija postala makedonska vazalna država, leta 148 pr. n. št. pa so jo Rimljani vključili v provinco Makedonijo. Leta 300 je postala samostojna provinca z glavnim mestom Larisa in ostala del Vzhodnega Rimskega cesarstva vse do 13. stoletja. V 13. stoletju so velik del Tesalije zasedli Vlahi. Po četrti križarski vojni je Tesalija postala del Solunskega kraljestva, dokler je leta 1215 ni zasedel Teodor Komnen Dukas. Postala je eno od samostojnih ozemelj, ki jim je vladala družina Dukas. Dukasi so leta 1318 izumrli in sledilo je obdobje bizantinske in srbske dominacije. Po še enem obdobju samostojnosti so Tesalijo leta 1394 zasedli otomanski Turki. Leta 1881 je Turčija večino Tesalije predala Grčiji, med grško-turško vojno (1897) pa je ozemlje ponovno zasedla in ga obdržala do konca leta 1897.

Uprava[uredi | uredi kodo]

Tesalija je razdeljena na štiri prefekture:

  • Karditsa
  • Larissa
  • Magnesia
  • Trikala

Večja mesta[uredi | uredi kodo]

  • Kardítsa (Καρδίτσα)
  • Lárisa (Λάρισα)
  • Néa Ionía (Νέα Ιωνία)
  • Tríkala (Τρίκαλα)
  • Vólos (Βόλος)
  • Larisa (Ελασσόνα)
  • Larisa (Αγιά)
  • Larisa (Τύρναβος)