Olimpija, Grčija

Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Skoči na: navigacija, iskanje
Antična Olimpija
Αρχαία Ολυμπία
Olimpija, Grčija is located in Grčija
Antična Olimpija
Antična Olimpija
Lega v Grčiji
Koordinati: 37°38′28″N 21°37′48″E / 37.64111°N 21.63000°E / 37.64111; 21.63000Koordinati: 37°38′28″N 21°37′48″E / 37.64111°N 21.63000°E / 37.64111; 21.63000
Pokrajina Peloponez
Prefektura Elida
Ustanovljeno
Površina
 • Mesto 544,9 km2
Nadmorska višina 15 m
Prebivalstvo (2011)
 • Urbano 972
 • Metropolitansko obm. 13.409
Časovni pas EET (UTC+2)
 • Poletje (DST) +1 (UTC)
Omrežna skupina 26240

Olimpija (grško: Ὀλυμπία; starogrško: [ˈolympia]; moderno grško: [oliˈbia] Olympía), svetišče antične Grčije v Elidi na polotoku Peloponez, je znana po prvih olimpijskih igrah klasične dobe . Olimpijske igre so potekale na vsaka štiri leta po vsem antičnem svetu od 8. stoletja pred našim štetjem do 4. stoletja našega štetja. [1] Prve olimpijske igre so potekale v čast Zevsa.

Antična lokacija[uredi | uredi kodo]

Olimpija med glavnimi grškimi svetišči

Svetišče, ki je znana kot Altis, je sestavljeno iz neurejene skupine različnih stavb. Zaprti znotraj temenos (sveto zaprto območje izven splošne uporabe) so Herin tempelj (ali Herajon/Heraeum), Zevsov tempelj, Pelopijon in območje oltarja, kjer so se izvajala žrtvovanja.

Severno od svetišča je stojita Pritanejon in Filipejon, kot tudi vrsta zakladnic, ki predstavljajo različne mestne državice. Metron leži južno od teh zakladnic, s eho Stoo na vzhodu. Hipodrom in kasneje stadium (stadion) se nahajata vzhodno od Stoe. Na jugu svetišča je Južna Stoa in Buleterijon, medtem ko Palestra, Fidijeva delavnica, gimnasion in Leonidajon ležijo na zahodu.

Olimpija je bila znana tudi po velikanskem kipu Zevsa iz slonovine in zlata, ki je nekoč stal tam, in ga je izdelal Fidija, in je predstavljal eno izmed sedem čudes starega veka po Antipatru iz Sidona. Zelo blizu Zevsovega templja, kjer je ta kip stal, je bila leta 1950 izkopana Fidijeva delavnica. Dokazi, ki so jih našli, kot so kiparsko orodje, potrjuje to mnenje. Antične ruševine ležijo severno od reke Alfeios in južno od gore Kronos (poimenovana po grškem bogu Kronosu). Po okolici teče tudi potok Kladeos.


Načrt arheološkega najdišča[uredi | uredi kodo]

Plan Olympia sanctuary-en.svg

1. Severozahod Propilon, 2. Pritanejon, 3. Filipejon, 4. Herin tempelj, 5. Pelopijon, 6. Nimfej Heroda Atika, 7. Metron, 8. Zakladnice, 9. Kripta (obokana pot so stadiuma), 10. Stadion, 11. Eho Stoa, 12. Zgradba Ptolemaja II. in Arsinoje II., 13. Hestia stoa, 14. Helenistične zgradbe, 15. Zevsov tempelj, 16. Zevsov oltar, 17. Ex-voto Ahaje, 18. Ex-voto Mikitos, 19. Nika Paeonius, 20. Gimnasion, 21. Palestra, 22. Teokoleon, 23. Heron, 24. Fidijeva delavnica in paleokrščanska bazilika, 25. Kladeosovo kopališče, 26. Grško kopališče, 27. in 28. prenočišča, 29. Leonidajon, 30. Južna kopališča, 31. Buleterijon, 32. Južna stoa, 33. Neronova vila.
Zakladnice: I. Sikion, II. Sirakuze, III. Epidamnus(?), IV. Bizanc(?), V. Sibaris(?), VI. Kirena(?), VII. nedoločen, VIII. oltar(?), IX. Selinunt, X. Metapont, XI. Megara, XII. Gela.

Zgodovina[uredi | uredi kodo]

Prazgodovina[uredi | uredi kodo]

Ostanki hrane in žgalne daritve, ki segajo v 10. stoletje pred našim štetjem, pričajo o dolgi zgodovini verske dejavnosti na lokaciji. Nobena stavba ni ohranjena iz tega prvega obdobja uporabe. [2] Tudi ožgane ostanke telesa Homo heidelbergensis so našli pri Olimpiji.

Geometrična in arhaična doba[uredi | uredi kodo]

Ruševine Herinega templja

Prve olimpijske igre so bile organizirane na mestu pod nadzorom Elide v 8. stoletju pred našim štetjem - tradicionalno datirane v 776 pred našim štetjem. Večje spremembe so bile v mestu narejene okoli 700 pred našim štetjem, vključno izravnava zemljišča in kopanje novih vodnjakov. Moč Elide se je zmanjšala in leta 676 pred našim štetjem je svetišče padlo v roke grške Pise. Pizani so organizirali igre do poznega 7. stoletja pred našim štetjem.

Najzgodnejši dokazi o gradbeni dejavnost na lokaciji izvirajo iz okoli leta 600 pred našim štetjem. V tem času so Skiludijani, zavezniki Pizanov, zgradili Herin tempelj. Zakladnice in Pelopjon so bile zgrajene med 6. stoletja pred našim štetjem. Posvetne strukture in atletske arene so bili tudi v gradnji v tem obdobju, vključno z Buleterijonom. Prvi Stadion je bil zgrajen okoli 560 pred našim štetjem in je bil sestavljen iz preproste steze. Stadion je bil predelan okoli 500 pred našim štetjem s poševnimi tribunami za gledalce in nekoliko preusmerjen na vzhod. Tekom 6. stoletja pr. n. št. so športnemu območju dodane Olimpijske igre. Leta 580 pred našim štetjem je Elida, v zavezništvu z Šparto, zasedla Piso in pridobila nadzor nad svetiščem.

Klasična doba[uredi | uredi kodo]

Srebrna tetradrahma iz Olimpije, 360 pr. n. št.. Sprednja stran: glava Zevsa nosi lovorov venec. Zadnja stran: glava nimfe Olimpije nosi naglavni trak sfendon. OΛYMΠIA na desni.

Klasično obdobje med 5. in 4. stoletjem pred našim štetjem, je bila zlata doba mesta Olimpija. Zgrajena je bila vrsta novih verskih in posvetnih stavb in konstrukcij. [3]

Zevsov tempelj je bil zgrajena sredi 5. stoletja pred našim štetjem. Njegova velikost, obseg in okrasje sta prekašala vse, kar je bilo zgrajeno do tedaj. Nadaljnji športni objekti, vključno s končna oblika stadiona in hipodrom. Pritanejon je bila zgrajen na severozahodnem delu območja leta 470 pred našim štetjem.

V poznoklasičnem obdobju so bile dodane dodatne. Metroon je bila zgrajena v bližini zakladnic okoli leta 400 pr. n. št., Echo Stoa okoli 350 pred našim štetjem, loči svetišče s področja iger in stadiona. Južna Stoa je bila zgrajena na južnem robu svetišča ob približno istem času.

Helenistina doba[uredi | uredi kodo]

Ruševine Filipejona
Palestra

Pozno v 4. stoletju pred našim štetjem je bil postavljen Filipejon. Okoli 300 pred našim štetjem je bila zgrajena hiša za pomembne obiskovalce, največja stavba Leonidajon. Zaradi vse večjega pomena iger, so bile zgrajene dodatne atletske zgradbe, vključno s Palestro (3. stoletje pred našim štetjem), gimnasion (2. stoletje pred našim štetjem) in kopališke hiše (c.300 pr. n. št.). Nazadnje, v 200 pred našim štetjem, je bila obokana povezovalna pot od vhoda stadiona do svetišča. [4]

Rimska doba[uredi | uredi kodo]

V rimskem obdobju so bile igre odprte za vse državljane rimskega imperija. Gradile so se nove zgradb in obsežna popravila starih, vključno z Zevsovim templjem. V 150 n. št. je bil zgrajen Nimfej (ali Eksedra). Nova kopališča so zamenjala starejša grška okoli leta 100, v letu 160 je bil zgrajen nov vodovod. [5]

Na 3. stoletju je mesto prizadela serija potresov in ga precej poškodovali. Invazija plemen leta 267 je zahtevala izgradnjo obrambnega sistema centra mesta, kar je zahtevalo dodatna ropanja materiala iz njegovih spomenikov. Kljub uničenju so olimpijske igre še naprej potekale na lokaciji, do zadnjih leta 393, ko jih je krščanski cesar Teodozij I. prepovedal. Zevsov tempelj je bil očitno uničen okoli leta 426 po razglasu Teodozija II., ki je uveljavil prepoved poganskih obredov. Fidijeva delavnica je bila spremenjena v baziliko in mesto je bilo naseljeno s krščansko skupnostjo. Arheološki dokazi kažejo, da so bile olimpijske prireditve manjšega obsega (v krščanski preobleki) še vedno na skrivaj organizirane, ko so Justinijanova kuga in dva potresa opustošila mesto sredi 6. stoletja. Ponavljajoče se poplave so zagotovile, da je bila naselbina v zgodnjem 7. stoletju dokončno opuščena.

Odkritje in zgodnja izkopavanja[uredi | uredi kodo]

Sčasoma je bila lokacija pokopana pod naplavinami, debelimi do 8 metrov. Dolgo so mislili, da je bila to posledica poplavljanja rek. Sodobne raziskave kažejo na hipotezo, ki temelji na prisotnosti školjk, polžev in foraminifer, da je bilo mesto zalito z oceansko vodo, ko posledico ponavljajočih cunamijev. [6]

Točna lokacija je ponovno odkril leta 1766 angleški starinar Richard Chandler. [7][8] Prva izkopavanja svetišča v Olimpiji niso bila opravljena pred letom 1829, ko prišla francoska "Expedition Scientifique de Moree".

1875–1881[uredi | uredi kodo]

Archaeological Site of Olympia
Flag of UNESCO.svg Unescova svetovna dediščina
Olympie Temple Zeus.JPG
Države Grčija
Tip Kulturno
Kriterij i, ii, iii, iv, vi
Referenca 517
UNESCO regija Evropa in Severna Amerika]]
Koordinate 37°38′17″N 21°37′50″E / 37.63806°N 21.63056°E / 37.63806; 21.63056
Zgodovina vpisa
Vpis 1989 (13th zasedanje)

Od leta 1870 je bilo izkopavanje in ohranjanje antične Olimpije odgovornost nemškega arheološkega inštituta v Atenah. Prva večja izkopavanja so se začela leta 1875, ki jih je financirala nemška vlada po pogajanjih o izključnem dostopu Ernsta Curtiusa. Drugi odgovorni arheologi so bili Gustav Hirschfeld, George Treu, Adolf Furtwängler (ki je delal skupaj z arhitekti), A. Boetticher, Wilhelm Dörpfeld in Richard Borrmann. Izkopali so osrednji del svetišča, vključno Zevsov tempelj, Herin tempelj, Metron, Buleterijon, Filipejon, Eho Stoa, zakladnice in Palestra. Pomembne najdbe so bile skulpture iz Zevsovega templja, Nike Paeonius, Praksitelov kip boga Hermesa in mnogo brona. Skupaj so popisali 14.000 predmetov. Najdbe so bile prikazane v muzeju na lokaciji. [9]

1900–1950[uredi | uredi kodo]

Izkopavanja je nadaljeval v bolj omejenem obsegu Dörpfeld med 1908 in 1929. Nova sistematična izkopavanja so se začela leta 1936 ob poletnih olimpijskih igrah leta 1936 v Berlinu, vodila sta jih Emil Kunze in Hans Schleif. Njihovo izkopavanje je bilo osredotočeno na območju južno od stadiona, Južne Stoe, kompleksa kopališč in gimnasion.

1950 do danes[uredi | uredi kodo]

Med letoma 1952 in 1966 sta Kunze in Schleil nadaljevala izkopavanja, pridružil se je tudi arhitekt Alfred Mallwitz. Izkopali so Fidijevo delavnico, Leonidaion in severno steno stadiona. Izkopali so tudi jugovzhodni del svetišča in v približno 140 drobirskih jamah našli veliko bronastih in keramičnih predmetov, skupaj z terakota strešniki.

Mallwitz je prevzela izkopavanja med letoma 1972 in 1984, ki razkrivajo pomembne dokaze za datacijo stadiona, grobov in lokacijo Pritanejona. Od leta 1984 do leta 1996 je Helmut Kyrieleis prevzel mesto in poudarek preusmeril na prejšnjo zgodovino svetišča z izkopavanjem Pritanejona in Pelopjona.

Moderna Olimpija[uredi | uredi kodo]

Olimijski stadion.
Železniška postaja.

Olimpijski plamen današnjih olimpijskih iger se prižge z odbojem sončne svetlobe v paraboličnem zrcalu pred Herinem templjem, ter nato z baklo prepeljejo na kraj, kjer bodo potekale igre. Ko so moderne olimpijske igre prišle v Atenah leta 2004, je potekalo moško in žensko tekmovanje v suvanju krogle v obnovljenem Olimpijinem stadionu.

Mesto ima železniško postajo in je najvzhodnejši terminal linije Olimpija-Pirgos (Ilia). Železniška postaja se nahaja približno 300 m vzhodno od centra mesta. Povezana je z GR-74 in novo cesto, ki je bila odprta leta 1980; naslednji odsek N in NE od Olimpije se je začel graditi leta 2005. Oddaljenost od Pirgosa je 20 km, okoli 50 km JZ je Lampeja, Zahodno sta Tripoli in Arkadija in 4 km severno Krestena in severno Kiparisija in Mesinija. Avtocesta poteka severno od antičnih ruševin. Zajezitev reke Alfeios, jezero se nahaja 2 km jugozahodno. Območje je hribovito in gorato, večina območja je pokrita z gozdom.

Panagiotis Kondylis, eden najvidnejših sodobnih grških mislecev in filozofov, se je rodil in odraščal v Olimpiji. Ko je Pierre de Coubertin, ustanovitelj Mednarodnega olimpijskega komiteja umrl leta 1937, so mu postavili spomenik v antični Olimpiji. Evangelis Zappas, katerega telo je pokopano pod kipom pred Zapejonom, ima srce pokopano pri spomeniku. [10]

Občina[uredi | uredi kodo]

Občina Archaia Olympia ("Antična Olimpija") je pri reformi lokalne samouprave 2011 nastala z združitvijo naslednjih 4 bivših občin, ki so postale občinske enote [11]:

  • Archaia Olympia
  • Foloi
  • Lampeia
  • Lasiona

Število prebivalcev[uredi | uredi kodo]

Leto Mesto Občinska enota Občina
1981 1.129
1991 1.742 11.229
2001 972 8.128 13.409

Pobratena mesta[uredi | uredi kodo]

Arhitekturni model svetišča Olimpija.

Olimpija je pobratena z:

Sklici[uredi | uredi kodo]

  1. ^ Bickerman, E. J. (1982). Chronology of the ancient world (2nd ed., 2nd print. izd.). Ithaca, N.Y.: Cornell Univ. Press. str. 75. ISBN 0-8014-1282-X. 
  2. ^ Olympics through Time: Geometric and Archaic
  3. ^ Olympics through Time: Classical
  4. ^ Olympics through Time: Hellenistic
  5. ^ Olympics through Time: Roman
  6. ^ "Olympia Hypothesis: Tsunamis Buried the Cult Site On the Peloponnese". Science Daily. July 11, 2011. Pridobljeno dne 12 July 2011. 
  7. ^ Sherry Marker, "Where Athletes Once Ran" in the New York Times, July 18, 2004.
  8. ^ Gates, Charles (2003). Ancient cities: the archaeology of urban life in the Ancient Near East and Egypt, Greece and Rome. Psychology Press. str. 234. 
  9. ^ Olympia at the Deutsches Archäologisches Institut
  10. ^ David C. Young (1996). The Modern Olympics – A Struggle for Revival. The Johns Hopkins University Press. ISBN 0-8018-5374-5. 
  11. ^ Kallikratis law Greece Ministry of Interior


Viri[uredi | uredi kodo]

  • Gerrard Marc, Mali vodniki, Celinska Grčija, DZS, Ljubljana, 1999, (COBISS)

Zunanje povezave[uredi | uredi kodo]