Pojdi na vsebino

Antibes

Antibes
Lega
Zemljevid
Antibes se nahaja v Francija
Antibes
Antibes se nahaja v Provansa-Alpe-Azurna obala
Antibes
43°34′48″N 7°7′23″E / 43.58000°N 7.12306°E / 43.58000; 7.12306
DržavaFrancija
RegijaProvansa-Alpe-Azurna obala
DepartmaAlpes-Maritimes
OkrožjeGrasse
KantonAntibes-Biot
Antibes-Center
+ Vallauris-Antibes-Zahod
InterkomunalitetaAglomeracijska skupnost
Sophia Antipolis
Upravljanje
 • Župan (2008-2014) Jean Leonetti
Površina
1
26,48 km2
Prebivalstvo
 (1 januar 2021)[1]
75.130
 • Gostota2.800 preb./km2
Časovni pasUTC+01:00 (CET)
 • PoletniUTC+02:00 (CEST)
INSEE/Poštna številka
06004 /06600
Nadmorska višina0–163 m
(povp. 9 m)
1 Podatki francoske zemljiške knjige, ki ne vključujejo jezer, mlak, ledenikov > 1 km2 in rečnih estuarijev.

Antibes (uradno Antibes Juan les pins, okcitansko/provansalsko Antíbol /Joan dei Pins) je letoviško mesto in občina v jugovzhodnem francoskem departmaju Alpes-Maritimes regije Provansa-Alpe-Azurna obala, ob Sredozemskem morju. Mesto ima okoli 75.000 prebivalcev.

Geografija

[uredi | uredi kodo]

Antibes leži na Azurni obali med Cannesom in Nico, na vzhodni strani polotoka Garoupe. Sestavljen je iz več četrti, od katerih pomembnejše so poleg samega središča še Cap d'Antibes, Juan-les-Pins, La Croix Rouge, La Fontonne, Les Semboules, Saint-Jean, Saint-Maymes, Nova Antipolis in Super Antibes.

Na ozemlju občine se v Sredozemsko morje izliva 21 km dolga priobalna rečica Brague.

Administracija

[uredi | uredi kodo]

Antibes je sedež dveh kantonov:

  • Kanton Antibes-Biot (del občine Antibes, občina Biot: 38.494 prebivalcev),
  • Kanton Antibes-Center (del občine Antibes: 28.943 prebivalca).

Del ozemlja občine se nahaja v kantonu Vallauris-Antibes-Zahod s sedežem v Vallaurisu. Vsi trije kantoni so sestavni deli okrožja Grasse.

Zgodovina

[uredi | uredi kodo]

Ozemlje Antibesa so v starem veku naseljevala ligurska plemena. Starogrški Antipolis je bil ustanovljen kot kolonija Massalije v 6. stoletju pred našim štetjem nasproti mestu Nikeji, omenjen v Strabonovi Geografiji.

V rimskem času se je preimenoval v Civitas Antipolitana, leta 43 pred našim štetjem izgubil status svobodnega Marseillskega mesta in pripadel rimski provinci Galiji Narbonensis.

V 17. stoletju je mesto dobilo obzidje s trdnjavami, zgrajeno pod Vaubanom, večinoma porušeno v 60. letih 19. stoletja.

Zanimivosti

[uredi | uredi kodo]
Trdnjava Fort Carré
  • nekdanja katedrala Notre-Dame de la Garoupe, danes v njej poteka od januarja do marca Festival d'Art Sacré,
  • župnijska cerkev s kapelo sv. Duha in Grimaldijevim stolpom, zgrajena v 12. stoletju na mestu nekdanje starokrščanske cerkve,
  • grad Grimaldijev, danes Muzej Picasso, iz 15. in 16. stoletja,
  • trdnjava Fort carré,
  • svetilnik Garoupe.

Pobratena mesta

[uredi | uredi kodo]

Glej tudi

[uredi | uredi kodo]

Zunanje povezave

[uredi | uredi kodo]


  1. »Populations légales 2016«. Nacionalni inštitut za statistične in gospodarske raziskave. Pridobljeno 25. aprila 2019.