Teodozij I.

Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Skoči na: navigacija, iskanje
Teodozij I.
Flavius Theodosius Augustus
67. cesar Rimskega cesarstva
Theodosius.jpg  *
Teodozij I.
Vladanje 19. januar 37915. maj 392
(cesar Vzhodnega rimskega cesarstva)
15. maj 392 - 17. januar 395
(cesar celega cesarstva)
Predhodnik Valens (na vzhodu)
Gracijan (na zahodu)
Valentinijan II. (na zahodu)
Naslednik Arkadij (na vzhodu)
Honorij (na zahodu)
Rojstvo Flavius Theodosius
11. januar 347
Cauca ali Italica v sedanji Španiji  *
Smrt 17. januar 395 (star 48 let)
Mediolanum  *
Pokop Konstantinopel
Otroci Arkadij
Honorij
• Pulherija
• Gala Placidija
Polno ime
• Flavius Theodosius
(od rojstva do prihoda na prestol)
• Flavius Theodosius Augustus
(kot cesar)
Vladarska hiša Teodozijska dinastija
Oče Teodozij starejši
Mati Termancija
Veroizpoved nicejsko krščanstvo

Teodozij I. Veliki (tudi Flavij Teodozij) vzhodnorimski cesar, * 346, Cauca, Španija, † 17. januar 395, Milano.

Teodozij je bil sin grofa Teodozija in Termantije. Teodozija lahko štejemo za zadnjega vladarja združenega Rimskega imperija, saj po delitvi njegovih dedičev imperiju ni več vladal en vladar.

Cesar Gracijan je leta 378 imenoval Teodozija za so-cesarja vzhodnega dela Rimskega cesarstva po smrti cesarja Valensa v drugi bitki pri Adrianoplu (danes Edirne). Po smrti Valentinijana II. leta 392, katerega je Teodozij podpiral proti različnim nezakonitim prilastitvam, je Teodozij vladal kot samostojni cesar. 6. septembra 394 je v bitki pri Mrzli reki (danes reka Hubelj v Ajdovščini) premagal samozvanca Evgenija, učitelja govorništva, katerega je dve leti prej povišal v cesarja frankovski general Arbogast.

Teodozijeva prva žena Elija Flacila je rodila dva sinova in kasnejša cesarja Arkadija in Honorija in hčerko Pulherijo. Leta 385 sta Pulherija in mati Elija. Z drugo ženo Galo, hčerko cesarja Valentinijana I. je imel hčer Galo Placidijo, mater cesarja Valentinijana III.

Leta 391 je na njegov ukaz aleksandrijski patriarh Teofil I. v Aleksandriji uničil vse »poganske templje«, med njimi Muzej (Museion) in prav gotovo tudi Serapej (tempelj in sestrsko knjižnico velike aleksandrijske knjižnice). Muzej je bil tempelj muz in je po odloku spadal med templje, čeprav je bil filozofska šola. Z njegovim ukazom je v egipčanskih templjih zamrla raba hieroglifov na spomenikih. V boju proti vsemu, kar je bilo pogansko, je leta 393 prepovedal olimpijske igre, ki so se prej na vsaka štiri leta odvijale nepretrgoma kar 1169 let.

Glej tudi[uredi | uredi kodo]

Zunanje povezave[uredi | uredi kodo]

  • Več gradiva o temi Teodozij I. v Wikimedijini zbirki
Teodozij I.
Teodozijska dinastija
Rojen: 371 Umrl: 15. maj 392
Vladarski nazivi
Predhodnik: 
Valens
Cesar Rimskega cesarstva
371–392
Služboval ob: Gracijanu, Valentinijanu II.,
Arkadiju in Honoriju
Naslednik: 
Arkadij in Honorij
Politične funkcije
Predhodnik: 
Avzonij,
Kvint Klodij Hermogenijan Olibrij
Rimski konzul
380
z Gracijanom
Naslednik: 
Flavij Sjagrij,
Flavij Evherij
Predhodnik: 
Valentinijan II.,
Evtropij
Rimski konzul
388
z Maternom Kinegijem in Magnom Maksimom
Naslednik: 
Timazij,
Promot
Predhodnik: 
Arkadij,
Rufin
Rimski konzul
393
z Evgenijem in Abundancijem
Naslednik: 
Arkadij,
Honorij,
Virij Nikomah Flavijan