Ajdovščina

Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Skoči na: navigacija, iskanje
Ajdovščina
Ajdovščina is located in Slovenija
Ajdovščina
Ajdovščina
Geografska lega v Sloveniji
Koordinati: 45°53′14.6″N 13°54′5.2″E / 45.887389°N 13.901444°E / 45.887389; 13.901444Koordinati: 45°53′14.6″N 13°54′5.2″E / 45.887389°N 13.901444°E / 45.887389; 13.901444
Država Zastava Slovenije Slovenija
Statistična regija Goriška regija
Tradicionalna pokrajina Primorska
Občina Ajdovščina
Površina
 • Skupno 7,0 km2
Nadmorska višina 106,1 m
Prebivalstvo (2017)[1]
 • Skupno 6.692
 • Gostota 960 preb./km2
Časovni pas CET (UTC+1)
 • Poletje (DST) CEST (UTC+2)
Poštna številka 5270 Ajdovščina
Zemljevidi Najdi.si, Geopedia.si
Vir: SURS, GURS, popis prebivalstva 2002 (kjer ni drugače navedeno).
Ajdovščina - Mestno jedro
Lokacija ob sotočju potokov Hublja in Lokavščka
Občina Ajdovščina
RKD št. 1562 (opis enote)[2]
Razglasitev NSLP 8. april 1987

Ajdovščina (O tem zvoku izgovorjava ) je mesto v osrednjem delu Vipavske doline v občini Ajdovščina.

Lega in značilnosti naselja[uredi | uredi kodo]

Ajdovščina leži ob sotočju potokov Hublja in Lokavščka, na stiku nasutega Ajdovskega polja in flišnega pobočja pod Goro (Sinji vrh, 1002 metra). Srednja nadmorska višina mesta je 106 metrov. Naselje je sedež občine Ajdovščina.

Središče mesta, Lavričev trg, je sredi starega mestnega jedra. Cerkev Župnije Ajdovščina je posvečena Janezu Krstniku, v njej so Cebejeve slike. Severno od cerkve so Osnovna šola Danila Lokarja Ajdovščina, Srednja šola Veno Pilon Ajdovščina in športni center Police, južno pa avtobusna in železniška postaja.

Na vzhodni strani Hublja je mestni predel (in župnija) Šturje, nekdaj samostojna vas, kjer je cerkev svetega Jurija s slikami Matevža Langusa in Toneta Kralja. Tu je tudi Lavričeva knjižnica Ajdovščina. To je predvsem stanovanjski predel, gostota poselitve je največja v soseski Ribnik, kjer stoji tudi Osnovna šola Šturje Ajdovščina.

Ob kraških izvirih Hublja je zajetje za območni vodovod. V bližini Športnega parka Pale stojita hidroelektrarna in Hostel Ajdovščina, tu se začne 3100 m dolga Naravoslovna učna pot Ajdovščina.

Industrijski obrati se nahajajo pretežno v južnem delu mesta (Mlinotest, Tekstina, Fructal, Incom, Bia Separations, Petrič). Sredi Ajdovskega polja ob Hublju je čistilna naprava za industrijske in mestne odplake. Na zahodnem robu mesta so pokopališče, športni stadion in Letališče Ajdovščina. Nasproti letališča je obrtna cona, kjer ima sedež podjetje Pipistrel.

Etimologija[uredi | uredi kodo]

Ime mesta Ajdovščina izvira iz besede Ajdi, legenda namreč pravi, da so Slovani, ko so videli mogočne razvaline Kastre, njeno gradnjo pripisali velikanom s človeško podobo, Ajdom.

Zgodovina[uredi | uredi kodo]

Mesto se je razvilo ob cesti Razdrto-Nova Gorica ob odcepih v Idrijo, na Predmejo, na Ustje ter mimo Vipavskega Križa v Štanjel. Od leta 1902 je z železnico povezana z Gorico.

Ostanki rimskega kastra

Stari Rimljani so v času Rimskega imperija na območju današnjega naselja okrog leta 270 začeli graditi utrjen vojaški tabor s štirinajstimi obrambnimi stolpi, imenovan Castrum Ad Fluvium Frigidum (Utrdba ob mrzli reki), ki je služil kot cestna postaja na poti iz Italije v Panonijo in na Balkan. Pri Vrhpolju v bližini je leta 394 potekala bitka pri Mrzli reki med Teodozijem I. in Evgenijem. Leta 451 je hunski vojskovodja Atila na pohodu v Italijo postojanko porušil.

Ob preseljevanju narodov so preko Vipavske doline na jug prehajali Huni, Vzhodni Goti in Langobardi, nato pa še Slovani, ki so se tod naselili.

Do leta 1945 so današnji Ajdovščini gospodovali še: oglejski patriarhi, Goriški grofje, Beneška republika, Habsburžani in Italijani. Kraji so v 15. stoletju trpeli tudi zaradi osmanskih vdorov.

Naselje se ponovno omenja šele leta 1507, ko naj bi ji je Maksimilijan I. dal trške pravice. Znotraj antičnega obzidja je nastalo značilno srednjeveško mesto. Razcvet kraja se je začel, ko so zgradili cesto iz Logatca čez Hrušico in leta 1664 še kamniti most, ki je povezal deželi Kranjsko in Goriško, meja med njima je namreč potekala po Hublju. V 16. stoletju se je začel razvoj fužinarstva, ki je s prekinitvami trajal do leta 1909. V naselju je bilo še veliko drugih obratov (žage, strojarne, tovarne testenin, papirnica, pivovarna, predilnica, barvarna ...), iz katerih se je razvila današnja industrija.

V Ajdovščini je bila 5. maja 1945 ustanovljena prva slovenska vlada po 2. svetovni vojni. V spomin na ta dogodek slavi občina Ajdovščina svoj praznik.

Šport in rekreacija[uredi | uredi kodo]

V Ajdovščini deluje več športnih klubov, med katerimi so najbolj znani rokometni ŽRK Mlinotest Ajdovščina, nogometna ŠD Škou Ajdovščina in ND Primorje, kolesarska KK Črn trn in Kamplc Racing Team ter smučarski SK Dol Ajdovščina.

Znani Ajdovci[uredi | uredi kodo]

V Ajdovščini so se rodili slikarja Anton Cebej in Veno Pilon, zdravnik in pisatelj Danilo Lokar ter naravoslovni zbiratelj Anton Bianchi.

Glej tudi[uredi | uredi kodo]

Sklici[uredi | uredi kodo]

  1. ^ "Prebivalstvo po naseljih, podrobni podatki, Slovenija, 1. januar 2017". Statistični urad Republike Slovenije. 6. junij 2017. Pridobljeno dne 7. junija 2017. 
  2. ^ "Opis enote nepremične kulturne dediščine, evidenčna številka 1562". Register kulturne dediščine, Ministrstvo za kulturo Republike Slovenije (Zakon o varstvu kulturne dediščine, Uradni list RS, št. 16/2008). 

Viri[uredi | uredi kodo]

Zunanje povezave[uredi | uredi kodo]