Pojdi na vsebino

Velenje

Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Velenje

Titovo Velenje (1981–1990)
Mesto
Od zgoraj navzdol:
Panorama Velenja
Cerkev sv. Andreja, Fischerjeva grobnica
Vila Bianca, Vila Herberstein
Velenjski grad
Zastava Velenje
Zastava		Grb Velenje
Grb
Vzdevek: 
Rudarsko mesto
Velenje se nahaja v Slovenija
Velenje
Velenje
Geografska lega Velenja v Sloveniji
Koordinati: 46°21′45″N 15°06′52″E / 46.36250°N 15.11444°E / 46.36250; 15.11444
DržavaZastava Slovenije Slovenija
Tradicionalna pokrajinaŠtajerska
Statistična regijaSavinjska regija
Mestna občinaVelenje
Ustanovitev20. september 1959
Upravljanje
 • ŽupanPeter Dermol
Površina
 • Skupno12,6 km2
Nadm. višina
396 m
Prebivalstvo
 (2023)[2]
 • Skupno25.235
 • Gostota2.021 preb./km2
Časovni pasUTC+1 (CET)
Poštna številka
3320
Omrežna skupina03
Spletna stranwww.velenje.si
Velenje - Mestno jedro
LegaMestna občina Velenje
RKD št.440 (opis enote)[3]
Velenje - Trško jedro
LegaMestna občina Velenje
RKD št.13267 (opis enote)[4]

Velenje (izgovarjava [ʋɛˈlɛːnjɛ] (poslušajⓘ); nemško Wöllan[5]) je mesto na Spodnjem Štajerskem (nem. Untersteiermark) v Republiki Sloveniji. S 25.235 prebivalci in šesto največje slovensko mesto. MO Velenje ima 33.474 prebivalcev in je na sedmem mestu v Sloveniji. Med 10. oktobrom 1981 in 17. julijem 1990 se je mesto uradno imenovalo Titovo Velenje.[6][7] Velenje je zaznamovalo rudarstvu s Premogovnikom Velenje odprtem 1875, v njemu so izkopali že preko 260 milijonov ton premoga, pri Starem jašku premogovnika je Muzej premogovništva Slovenije. Velenje je bilo več stoletij v lasti Habsburžanov, kar se kaže v izjemno bogati zapuščini gradov in dvorcev. Največji zaposlovalec v mestu je največji slovenski izvoznik Gorenje in tradicionalno Premogovnik Velenje. V Velenju ima sedež Šolski center Velenje, Visoka šola za okolje in enota Fakultete za energetiko.

Arhitekturna dediščina

[uredi | uredi kodo]

Zaradi velikega števila gradov so Šaleško dolino tudi pogosto imenovali dolina gradov, saj je v srednjem veku bilo preko deset gradov na njenih bregovih, kar je največja zgostitev gradov na Spodnjem Štajerskem.

Gradovi in dvorci:

  • grad Velenje (nem. Wöllan) 13.stol,
  • razvaline gradu Šalek (nem. Schallegg) 12.stol,
  • grad Turn (nem. Thurn im Schalckthall) 13.stol,
  • razvaline gradu Ekeštajn, (nem. Eggenstein) 13.stol,
  • ostanki gradu Limberk (nem. Lilienberg) 12.stol,
  • grad Švarcenštajn (nem. Schwarzenstein) 14.stol,
  • Vila Bianca (Bianca Adamovich de Csepina) 19.stol,
  • Vila Herberstein (Marie Anne von Herberstein) 19.stol,
  • Graščina Gorica (nem. Goritzen) 16.stol,
  • Graščina Bevče,
  • Graščina Limberk (nem. Lilienberg),
  • Graščina Žitenberk,
  • Graščina Streliše,
  • Graščina Dobrava (nem. Gutenhard)

Okoliški gradovi in dvorci: Pakenštajn (nem. Pakenstein) 14.stol, Paškenštajn Baronija, Frauenburg, Forhtenek (nem. Forchtenegg) 13.stol, Grad Ravne - Gutenbihl (nem. Gutenbüchel) 16.stol, Žamberk (nem. Schaunberg), Šoštanj Amtshaus, Šoštanj Turn, Grad Šoštanj, Vila Široko, Vila Mayer, Grad Kacenštajn, Graščina Skorno

Industrijska dediščina:

Ime in grb mesta

[uredi | uredi kodo]

Ime mesta Velenje izhaja iz slovanizirane oblike nemškega imena za to mesto (Wöllan oziroma ponekod tudi Wöllach). Pred hitro urbanizacijo v petdesetih in šestdesetih 20. stoletja Velenje, kot manjše trško središče, ni imelo lastnega mestnega grba, po hitri urbanizaciji in vzpostavitvi več industrijskih obratov, pa se je za grb izbral motiv, ki se uporablja še danes. Na grbu je za obzidjem velenjskega gradu upodobljena modernistična stolpnica na rumenem ozadju.

Titov kip

[uredi | uredi kodo]

Titov kip v Velenju je spomenik v nadnaravni velikosti jugoslovanskemu predsedniku maršalu Josipu Brozu - Titu in je največji Titov spomenik na svetu, stoji na Titovem trgu - glavnem trgu v mestu. Kip je delo kiparja Antun Augustinčića, odkrili so ga 25. junija 1977 ob Titovi petinosemdesetletnici, po naročilu skupščine Občine Velenje. Kip je odlila zabreška livarna Likum. Finančno so prispevale delovne in družbenopolitične organizacije in občani s samoprispevkom. Neglede na razprave o spomeniku je mnenje občanov, da se spomenik ohranja, kot del zgodovine mesta in kot turistično znamenitost.

Glasbeni ustvarjalci

[uredi | uredi kodo]

Velenjska Himna

[uredi | uredi kodo]

Velenje je eno redkih mest, ki ima tudi svojo himno. Pesem je nastala je v času najintenzivnejše gradnje mesta v zgodnjih 60. letih, tekst in glasbo je napisal 23.7.1959 Ivan Marin starejši. Naslov himne je “Graditeljem Velenja”, kot himno pa so jo potrdili svetniki na izredni seji ob prazniku Mestne občine Velenje v septembru 2011.[8]

VELENJSKA HIMNA - Koračnica Graditeljem Velenja

1. Tam, kjer včeraj

še kmetič je z voli oral,

kjer manjkalo mlakuž ni in poplav.

Zgodil se je čudež čez noč,

zdaj staro vse je proč

in Paka ukročena žubori spev bodočnosti.


2. Vsem nam zdaj v ponos,

mesto že v soncu žari,

v njem naš doprinos

vsej naši skupnosti.

Velenje krasno ti si zdaj,

zares kot pravi gaj,

rodovom poznim bodi lik,

to naj bo naš vzklik!

Lega

[uredi | uredi kodo]

Mestna občina Velenje leži v vzhodni polovici Šaleške doline ob dolinskem delu reke Pake. Mesto pokriva večji del nižje-ležeče vzhodne polovice Šaleške doline in se je v svojem razvoju zadnjih 60 let razširilo na nekdanja naselja in zaselke: Škale, Stara vas, Šalek, Pesje, Konovo, Gorica, Debrce, Preloge in Šmartno pri Velenju ter dele naselij Bevče, Paka pri Velenju, Škale in Podkraj pri Velenju. Vzhodna meja občine poteka po Dobrnskem podolju, preko potoka Pirešica, proti jugu na Ponikovsko planoto in Ložniško gričevje. Zahodna meja občine razpolovi Šaleško dolino v smeri sever-jug na območju nekdanje vasi Preloge, kjer danes pod dolinskim dnom poteka v Premogovniku Velenje najintenzivnejši odkop lignita in kjer meji na Občino Šoštanj. Meja se nadaljuje po spodnjem toku potoka Velunja do podnožja Graške Gore. Nekdanje Velenje (imenovano Staro Velenje) je danes le obrobno mestno naselje pod Velenjskim gradom.

Premogovnik Velenje oskrbuje s premogom Termoelektrarno Šoštanj, ki je bila v nedavni preteklosti vir onesnaževanja ne le v Velenju, ampak po celi Šaleški dolini in še šire. Z izgradnjo odžveplevalnih naprav, zaprtjem tokokroga izcednih voda iz deponije pepela, uresničevanjem ekološko sanacijskega programa in izgradnjo denox čistilne naprave na bloku 6 so se razmere v zadnjem času vztrajno izboljšale in predstavljajo zgledno urejene industrijske obrate v ekološkem smislu. [9]

Avstro-Ogrska poštna znamka z žigom Wöllan (Velenje) 1874

Mestne četrti in krajevne skupnosti

[uredi | uredi kodo]

Mestne četrti (3)

[uredi | uredi kodo]
  • Velenje desni breg
  • Velenje levi breg-vzhod
  • Velenje levi breg-zahod

Krajevne skupnosti (16)

[uredi | uredi kodo]
  • Bevče,
  • Cirkovce,
  • Gorica,
  • Konovo,
  • Paka pri Velenju,
  • Pésje,
  • Plešivec,
  • Kavče,
  • Podkraj,
  • Stara vas,
  • Staro Velenje,
  • Šalek,
  • Šentilj,
  • Škale - Hrastovec,
  • Šmartno,
  • Vinska Gora.

Znameniti Velenjčani (po abecedi)

[uredi | uredi kodo]

Galerija

[uredi | uredi kodo]
  • Galerija Velenje
  • Vila Bianca
    Vila Bianca
  • Velenjski grad
    Velenjski grad
  • Vila Herberstein
    Vila Herberstein
  • Cerkev Sv. Andreja Šalek
    Cerkev Sv. Andreja Šalek
  • Razvaline Šaleškega gradu
    Razvaline Šaleškega gradu
  • Cerkev Sv. Martina Velenje Šmartno
    Cerkev Sv. Martina Velenje Šmartno
  • Šalek pri Velenju 1897
    Šalek pri Velenju 1897
  • Grad Turn
    Grad Turn
  • Fischerjeva grobnica
    Fischerjeva grobnica
  • Otvoritev mestnega središča 1959
    Otvoritev mestnega središča 1959
  • Titov kip v Velenju
    Titov kip v Velenju
  • Hiške Kinta Kunte ob Velenjskem jezeru
    Hiške Kinta Kunte ob Velenjskem jezeru
  • Mesto Velenje
    Mesto Velenje
  • Kolesarska pot proti Slovenj Gradcu
    Kolesarska pot proti Slovenj Gradcu
  • Škalsko jezero
    Škalsko jezero

Sklici

[uredi | uredi kodo]
  1. ↑ »Data on the selected settlement: Velenje (Municipality of Velenje)«. Statistical Office of the Republic of Slovenia. Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 14. julija 2014. Pridobljeno 22. maja 2012.
  2. ↑ »Prebivalstvo po spolu in po starosti, občine in naselja, Slovenija, letno«. Statistični urad Republike Slovenije.
  3. ↑ »Opis enote nepremične kulturne dediščine, evidenčna številka 440«. Geografski informacijski sistem kulturne dediščine. Ministrstvo za kulturo Republike Slovenije.
  4. ↑ »Opis enote nepremične kulturne dediščine, evidenčna številka 13267«. Geografski informacijski sistem kulturne dediščine. Ministrstvo za kulturo Republike Slovenije.
  5. ↑ Leksikon občin kraljestev in dežel zastopanih v državnem zboru, vol. 4: Štajersko. 1904. Vienna: C. Kr. Dvorna in Državna Tiskarna, p. 272.
  6. ↑ http://www.stat.si/KrajevnaImena/pregledi_naselja_najvecja_prebivalci.asp?tlist=off&txtIme=VELENJE&selNacin=celo&selTip=naselja&ID=4911[mrtva povezava]
  7. ↑ »arhivska kopija«. Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 27. junija 2008. Pridobljeno 23. septembra 2008.
  8. ↑ »Uradni vestnik mestne občine Velenje« (PDF). Velenje.si. 19. september 2011.
  9. ↑ »Zmanjšanje onesnaženosti okolja v Šaleški dolini« (PDF). hse. 26. junij 2012. Pridobljeno 2. aprila 2022.

Viri

[uredi | uredi kodo]
  • Badovinac, Bogdan; Kladnik, Drago Savinjsko, Celje, Velenje A-Žː priročnik za popotnika in poslovnega človeka Pomurska založba, Murska Sobota, 1997 (COBISS)

Glej tudi

[uredi | uredi kodo]

Zunanje povezave

[uredi | uredi kodo]
Wikimedijina zbirka ponuja več predstavnostnega gradiva o temi: Velenje.
Stub icon

Ta članek o naselju v Sloveniji je škrbina. Pomagajte Wikipediji in ga razširite.

Pridobljeno iz »https://sl.wikipedia.org/w/index.php?title=Velenje&oldid=6428053«