Železniki

Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Jump to navigation Jump to search
Železniki
Zelezniki2.jpg
Železniki se nahaja v Slovenija
Železniki
Železniki
Geografska lega v Sloveniji
Koordinati: 46°13′5.67″N 14°9′33.1″E / 46.2182417°N 14.159194°E / 46.2182417; 14.159194Koordinati: 46°13′5.67″N 14°9′33.1″E / 46.2182417°N 14.159194°E / 46.2182417; 14.159194
DržavaSlovenija Slovenija
Statistična regijaGorenjska regija
Tradicionalna pokrajinaGorenjska
ObčinaŽelezniki
Površina
 • Skupno12,6 km2
Nadm. višina
450 m
Prebivalstvo
 (2020)[1]
 • Skupno2.962
 • Gostota240 preb./km2
Časovni pasUTC+1 (CET)
 • Poletje (DST)UTC+2 (CEST)
Poštna številka
ZemljevidiNajdi.si, Geopedia.si
Železniki - Trško naselje
LegaObčina Železniki
RKD št.895 (opis enote)[2]
Razglasitev NSLP2. junij 1990

Železniki (O tem zvoku izgovorjava ) so mesto na Gorenjskem s 3.000 prebivalci (2020) in središče istoimenske občine, ki leži ob Selški Sori na mestu, kjer se Selška dolina nekoliko razširi. Kot pove ime, ima bogato tradicijo železarstva, nastalo je iz fužinarskega naselja, ki se prvič omenja že v 14. stoletju. Z razvojem fužinarstva so se tu naseljevali ljudje iz Furlanije in drugod, zaradi česar se je kraja prijelo ime Lahovše. Leta 1575 je dobilo trške pravice. Železarska obrt je zamrla v začetku 20. stoletja, o njej pa še pričajo železarske hiše in eden od dveh plavžev, ki je zdaj restavriran in ohranjen kot tehniški spomenik. Še vedno je v kraju močno prisotna industrija, ki zaposluje večino prebivalstva, s kovinskopredelovalnimi, pohištvenimi in drugimi obrati.[3] Staro fužinarsko jedro kot celota ima status kulturnega spomenika lokalnega pomena. Železniki se delijo še na naslednje dele oz. naselja: Češnjica, Studeno, Otoki, Na Kresu, Škovine, Racovnik, Trnje, Ovčja vas in Na Plavžu. Status mesta so Železniki dobili leta 2006.[4]

Zgodovina[uredi | uredi kodo]

Slika starega plavža v Železnikih
Plavž v Železnikih

Železniki so mesto z bogato železarsko tradicijo. Sledovi pridelave železa, datirani v halštatsko dobo, so bili odkriti na vzpetini Štalca, ki leži nad Železniki pod vasjo Kališe[5]. Selška dolina je bila torej dokazano poseljena že okoli leta 800-300 pr. n. št., že v tem obdobju pa so se prebivalci ukvarjali z železarstvom.

V 10. stoletju je območje Železnikov pripadalo freisinškim škofom[6]. Ti so v 13. in 14. stoletju v Železnike z namenom pridobivanja železa naselili kovače iz Italijanske pokrajine Furlanije.

Tržne pravice so Železniki pridobili v 16. stoletju[6]. Na prelomu 19. in 20. stoletja je železarstvo dokončno propadlo zaradi pomanjkanja rude, konkurence in zastarelosti tehnologije. Ponoven vzpon gospodarstva se je nato začel šele po 2. svetovni vojni z ustanovitvijo kovinske zadruge Niko.

Kultura[uredi | uredi kodo]

Mesto ima svoj muzej, ki skupaj z muzejskim društvom Železniki skrbi za ohranjanje pestre zgodovine kraja. Na ogled je tudi zbirka starih obrti[3]. Muzejsko društvo izdaja zbornik selške doline, imenovan Železne niti, ki pomembno prispeva k ohranjanju kulturne dediščine. Omenjeno društvo se ukvarja tudi z eksperimentalno arheologijo starodavnega taljenja železa.[7]

V mestu vsako leto poteka glasbeni festival alternativne glasbe Krawal v organizaciji kulturnega društva Rov. Festival je žanrsko osredotočen na punk, crust, grind, metal in alter rock. V Železnikih deluje ali je delovalo tudi veliko glasbenih skupin iz omenjenih glasbenih smeri: Sodn dan, Obidil, 3=Pjančki, Disdrug this fuck in mnogi drugi.

Vsako leto turistično društvo Železniki organizira etnografski festival Čipkarski dnevi v Železnikih, ki je posvečen predvsem, ne pa izključno, tradiciji izdelovanja čipk.

Šport[uredi | uredi kodo]

V Železnikih delujejo številna športna društva. Rokometno društvo Alples v sezoni 2021/2022 nastopa v 1B državni rokometni ligi. Rokomet je sicer v Železnikih prisoten preko 50 let. V mestu deluje tudi Nogometni klub Niko Železniki. Tako rokomet kot nogomet je zastopan v vseh starostnih sekcijah.

Na področju avtošporta se v Železnikih vsako leto s strani športnega društva Omikron organizira rally.

MTB Železniki je gorsko kolesarsko društvo, katerega člani izkoriščajo teren okoliških hribov, ki je primeren za spuste z gorskimi kolesi. Na soriški planini redno organizirajo tudi downhill tekme za državno prvenstvo.

Nekatera druga športna društva so: Floorball klub Galaks, Strelsko društvo Lotrič, Kegljaški klub Železniki, cestno kolesarski klub ŠD Kamikaze in podobni.

V Železnikih se nahaja tudi pokrit plavalni bazen. To omogoča, da je plavanje vključeno v program športne vzgoje v osnovni šoli Železniki.

Fotografije stavbe podjetja Niko Železniki
Niko Železniki

Industrija[uredi | uredi kodo]

Železniki so mesto z močnim gospodarstvom. Paradni konj je podjetje Domel. Podjetje v Sloveniji zaposluje preko 1000 ljudi.[8] Domel se ukvarja z razvojem in proizvodnjo elektromotorjev. Niko Železniki je drugo večje podjetje, ki v kraju zaposluje preko 200 ljudi.[9] Je največji proizvajalec mehanizmov za registratorje na svetu. Obe podjetji izhajata iz kovinske zadruge Niko, ki je bila ustanovljena leta 1946.

Slika enega izmed objektov podjetja Domel v železnikih
Domel

Tretje večje podjetje v Železnikih je z več kot 130 zaposlenimi Alples, ki se ukvarja s proizvodnjo pohištva. Alpes je nastal leta 1955 kot Medzadružno lesnoindustrijsko podjetje Češnjica.

V Železnikih se nahaja tudi Mebor, dobitnik zlate gazele 2018. Podjetje se ukvarja z razvojem in proizvodnjo lesno obdelovalnih strojev.

Župnija[uredi | uredi kodo]

Slika cerkve sv. Antona Puščavnika
Cerkev sv. Antona Puščavnika

[10]Župnija Železniki je rimskokatoliška teritorialna župnija dekanije Škofja Loka nadškofije Ljubljana. Župnija je prvotno spadala pod starološko prafaro, pod selško župnijo pa do 12. februarja 1622, ko je fužinar Jurij Plavc od Patriaha v Vidmu dobil dovoljenje za ustanovitev nove župnije. Pravijo, da je moral po Selški Sori jahaje prinesti domov ustanovno pismo, da se je izognil Selčanom, ki so želeli Železnike obdržati v svoji župniji.

Ustanovitvena listina[uredi | uredi kodo]

[11] V imenu Gospodovem, amen. Po svetih kanonih in posebno po odlokih svetega Tridentinskega zbora je gotovo, da morejo škofje v cerkvah, v katerih zaradi oddaljenosti ali slabih potov ni mogoče prihajati k zakramentom in sv. Maši, ustanavljati župnije tudi proti volji župnikov … Ko smo hoteli z razumevanjem ugoditi poznanim potrebam, smo upravičeno prošnjo železnikarskih faranov po poslancih preložili pobožnemu cesarju Ferdinandu. Cesar je za uresničenje te zadeve dobrohotno določil dvesto forintov za vzdrževanje duhovnika, bivajočega v Železnikih. V moči odlokov Tridentinskega koncila odločamo, da je cerkev ločena in oddeljena od župnijske cerkve v Selcih. Ko jo povzdigujemo in določamo (za župnijsko cerkev), hočemo, da je ta cerkev sv. Antona popolnoma samostojna in izvzeta od župnijske in materne cerkve v Selcih. Tako župnik materne cerkve glede dušnega pastirstva nima v njej nič delati ali si lastiti. Da pa se ohrani primerno spoštovanje imenovane cerkve materni cerkvi v Selcih, hočemo in določamo, da morajo in so dolžni vsakokratni dušni pastir in njegovi farani v prihodnje trikrat na leto v procesiji obiskati župnijsko cerkev v Selcih, in sicer na Veliko soboto ob blagoslovitvi velikonočne sveče, na dan posvečenja in na dan farnega patrona omenjene cerkve. V znak časti in spoštovanja naj darujejo belo svečo, težko tri libre, župniku pa tri forinte … Dano v patrijarhovi palači v letu Gospodovem 1622, v prvem letu vladanja sv. Očeta Gregorija V.


Župnijska cerkev Župnije Železniki je posvečena sv. Antonu Puščavniku, umetnostnozgodovinsko pomembnejša pa je še baročna cerkev sv. Frančiška Ksaverja.

Znani ljudje, povezani s krajem[uredi | uredi kodo]

  • Luka Mesec, slovenski politik, poslanec in koordinator stranke Levica ter družbeno-politični aktivist
  • Marko (Valentinov) Kobler, trgovec na Reki (Hrvaška), oče Ivana Koblerja (Reka, 22.8.1811 - Reka, 2.7.1893), pravnika, vršilca raznih državnih funkcij in zgodovinarja Reke z okolico.
  • Anton Koblar, zgodovinar in politik
  • France Koblar, literarni zgodovinar, kritik, akademik
  • Josip Boncelj, slovenski inženir, strojnik
  • Veličan Bešter, fotograf in filmar
  • Filip Gartner, smučarski trener
  • Aleš Gartner, smučarski trener

Sklici in opombe[uredi | uredi kodo]

  1. "Prebivalstvo po naseljih, podrobni podatki, Slovenija, 1. januar 2020". Statistični urad Republike Slovenije. 8. junij 2020. Pridobljeno dne 8. junija 2020.
  2. "Opis enote nepremične kulturne dediščine, evidenčna številka 895". Pregledovalnik Registra kulturne dediščine (Zakon o varstvu kulturne dediščine, Uradni list RS, št. 16/2008). Ministrstvo za kulturo Republike Slovenije.
  3. 3,0 3,1 Orožen Adamič, Milan; Perko, Drago; Kladnik, Drago (1995). Krajevni leksikon Slovenije. Ljubljana: DZS. str. 444. COBISS 36607233. ISBN 86-341-1141-5.
  4. "Sklep o podelitvi statusa mesta naseljem v Republiki Sloveniji". Uradni list RS. No. 121/05. 30.12.2005.
  5. Železne niti : zbornik Selške doline. ISSN 1581-9329. - [Št.] 13 (2016), str. 75-96
  6. 6,0 6,1 Dolenc, J., 2002. Doba železarstva v Železnikih : pregled obdobja železarstva in z njim povezane dejavnosti v Železnikih in okolici od prvih začetkov do zadnjega preboda. Železniki: Decop.
  7. Železne niti : zbornik Selške doline. ISSN 1581-9329. - [Št.] 15 (2018), str. 13-28
  8. "Domel trajnostno poročilo 2020" (PDF). 2020. Pridobljeno dne 4.11.2021.
  9. "Zgodovina podjetja Niko". 2014. Pridobljeno dne 4.11.2021.
  10. "Župnija Železniki". 2019-01-30. Navedi magazine zahteva |magazine= (pomoč)
  11. "Železniki". www.obcestvo.si. Pridobljeno dne 2021-12-21.

Zunanje povezave[uredi | uredi kodo]