Izola

Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Jump to navigation Jump to search
Izola

Isola
Izola - panorama.jpg
Grb Izola
Grb
Izola is located in Slovenija
Izola
Izola
Geografska lega v Sloveniji
Koordinati: 45°32′16.31″N 13°39′42.37″E / 45.5378639°N 13.6617694°E / 45.5378639; 13.6617694Koordinati: 45°32′16.31″N 13°39′42.37″E / 45.5378639°N 13.6617694°E / 45.5378639; 13.6617694
DržavaZastava Slovenije Slovenija
Statistična regijaObalno-kraška regija
Tradicionalna pokrajinaPrimorska
ObčinaIzola
Površina
 • Skupno7,5 km2
Nadm. višina
2 m
Prebivalstvo
 (2019)[1]
 • Skupno11.556
 • Gostota1.500 preb./km2
Časovni pasUTC+1 (CET)
 • Poletje (DST)UTC+2 (CEST)
Poštna številka
6310 Izola
ZemljevidiNajdi.si, Geopedia.si
Vir: SURS, GURS, popis prebivalstva 2002 (kjer ni drugače navedeno).
Izola - Mestno jedro
LegaObčina Izola
RKD št.193 (opis enote)[2]
Razglasitev NSLP5. januar 1985
Izola - Delavsko naselje
Legajužno ob mestnem jedru, ob cesti Koper - Izola
Občina Izola
RKD št.21620 (opis enote)[3]
Isola, marine

Izola (O tem zvoku izgovorjava ) (italijansko: Isola d'Istria) je obalno istrsko mesto in središče občine Izola. Naselje je locirano na južni obali Tržaškega zaliva, med mestoma Piran in Koper.

Naselje se nahaja na območju, kjer avtohtono živijo pripadniki italijanske narodne skupnosti in kjer je poleg slovenščine uradni jezik tudi italijanščina.[4]

Zgodovina[uredi | uredi kodo]

Grad Socerb in v ozadju obalna mesta - Izola in Koper še kot otoka (Valvasor

Pri Simonovem zalivu so v morju potopljeni ostanki nekdanjega pomola iz rimskega obdobja, ko je bilo tu locirano pristanišče Haliaetum. Prvotno naselje je bilo postavljeno južneje od sedanjega. V času preseljevanja ljudstev je bilo uničeno, prebivalci pa so se za tem ustalili na nekdanjem otoku. Izola je prvič omenjena leta 972, ko jo je cesar Oton I. Veliki izročil v fevd. Mesto je bilo v lasti oglejskih patriarhov še pred 977, med letoma 1280 in 1797 pa je bilo pod beneško oblastjo. Po propadu beneške republike je za kratek čas spadalo pod Napoleonovo Francijo. Od leta 1797 do leta 1813 so si Francozi in Avstrijci podajali celotno ozemlje Istre, prav tako Izolo. Po Napoleonovem porazu v Rusiji je Izola ostala pod Avstrijsko nadoblastjo vse do konca prve svetovne vojne leta 1918. Od 1918 do 2. svetovne vojne je bila s preostalo slovensko Istro v okviru Italije, med letoma 1945 in 1954 pa je bila del cone B Svobodnega tržaškega ozemlja. Nato je prešla pod Jugoslavijo. Z osamosvojitvijo Slovenije leta 1991 je postala slovensko obalno mesto. Po osamosvojitvi je občina Izola leta 1995 zamenjala stari občinski grb iz leta 1987 z novim, ki je še danes v veljavi.

Razvoj[uredi | uredi kodo]

Prebivalci prvotnega naselja so bili ribiči in kmetje (vinogradniki, oljkarji), dokler niso bile koncem 19. stoletja zgrajene tri tovarne za konzerviranje rib. Prva je bila Arigoni, ki je leta 1879 preprečila gospodarsko in prebivalstveno krizo, kakršno sta doživljala Piran in Koper (v kateri je stagniralo ali celo nazadovalo število prebivalcev Pirana in Kopra, ne pa tudi Izole, kjer se je razvijala industrija). Med obema svetovnima vojnama sta delovali dve tovarni, ki sta bili po 2. svetovni vojni združeni v skupno podjetje. Povojni gospodarski in prebivalstveni dvig Izole je temeljil na industriji igrač, živilski industriji in ladjedelništvu, pa tudi na razvoju turizma. Urbanistična rast jo je povezala s sosednjima, nekdaj kmečkima naseljema Livado in Poljem, vlogo stanovanjske mestne četrti pa opravlja naselje Jagodje.

Znani Izolani[uredi | uredi kodo]

Sklici[uredi | uredi kodo]

  1. "Prebivalstvo po naseljih, podrobni podatki, Slovenija, 1. januar 2019". Statistični urad Republike Slovenije. 6. junij 2019. Pridobljeno dne 17. junija 2019. 
  2. "Opis enote nepremične kulturne dediščine, evidenčna številka 193". Pregledovalnik Registra kulturne dediščine (Zakon o varstvu kulturne dediščine, Uradni list RS, št. 16/2008). Ministrstvo za kulturo Republike Slovenije. 
  3. "Opis enote nepremične kulturne dediščine, evidenčna številka 21620". Pregledovalnik Registra kulturne dediščine (Zakon o varstvu kulturne dediščine, Uradni list RS, št. 16/2008). Ministrstvo za kulturo Republike Slovenije. 
  4. "Italijanska narodna skupnost : statistični podatki". Urad Vlade RS za narodnosti. Pridobljeno dne 2018-09-26. 

Viri[uredi | uredi kodo]

Zunanje povezave[uredi | uredi kodo]