Izola

Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Skoči na: navigacija, iskanje
Izola

Grb
Izola is located in Slovenija
Izola
Izola
Geografska lega v Sloveniji
Koordinati: 45°32′16.31″N 13°39′42.37″E / 45.5378639°N 13.6617694°E / 45.5378639; 13.6617694Koordinati: 45°32′16.31″N 13°39′42.37″E / 45.5378639°N 13.6617694°E / 45.5378639; 13.6617694
Država Zastava Slovenije Slovenija
Statistična regija Obalno-kraška regija
Tradicionalna pokrajina Primorska
Občina Izola
Površina
 • Skupno 7,5 km2
Nadmorska višina 2 m
Prebivalstvo (2016)[1]
 • Skupno 11.235
 • Gostota 1.500 preb./km2
Časovni pas CET (UTC+1)
 • Poletje (DST) CEST (UTC+2)
Poštna številka 6310 Izola
Zemljevidi Najdi.si, Geopedia.si
Vir: SURS, GURS, popis prebivalstva 2002 (kjer ni drugače navedeno).
Izola - Mestno jedro
Lokacija Občina Izola
RKD št. 193 (opis enote)[2]
Razglasitev NSLP 5. januar 1985
Izola - Delavsko naselje
Lokacija južno ob mestnem jedru, ob cesti Koper - Izola
Občina Izola
RKD št. 21620 (opis enote)[3]

Izola (O tem zvoku izgovorjava ) (italijansko: Isola) je sredozemsko mesto in središče občine Izola. Leži na skrajno jugozahodnem delu Slovenije med mestoma Piran in Koper.

Zgodovina[uredi | uredi kodo]

Grad Socerb in v ozadju obalna mesta - Izola in Koper še kot otoka (Valvasor

Pri Simonovem zalivu so v morju potopljeni ostanki nekdanjega pomola iz rimskega obdobja, ko je bilo tu locirano pristanišče Haliaetum. Prvotno naselje je bilo postavljeno južneje od sedanjega. V času preseljevanja ljudstev je bilo uničeno, prebivalci pa so se zatem ustalili na nekdanjem otoku. Izola je prvič omenjena leta 972, ko jo je cesar Oton I. Veliki izročil v fevd. Mesto je bilo v lasti oglejskih patriarhov še pred 977, med letoma 1280 in 1797 pa je bilo pod beneško oblastjo. Po propadu beneške republike je za kratek čas spadalo pod Napoleonovo Francijo. Od leta 1797 do leta 1813 so si Francozi in Avstrijci podajali celotno ozemlje Istre, prav tako Izolo. Po Napoleonovem porazu v Rusiji je Izola ostala pod Avstrijsko nadoblastjo vse do konca prve svetovne vojne leta 1918. Od 1918 do 2. svetovne vojne je bila s preostalo slovensko Istro v okviru Italije, med letoma 1945 in 1954 pa je bila del cone B Svobodnega tržaškega ozemlja. Nato je prešla pod Jugoslavijo. Z osamosvojitvijo Slovenije leta 1991 je postala slovensko obalno mesto. Po osamosvojitvi je občina Izola leta 1995 zamenjala stari občinski grb iz leta 1987 z novim, ki je še danes v veljavi.

Razvoj[uredi | uredi kodo]

Prebivalci prvotnega naselja so bili ribiči in kmetje (vinogradniki, oljkarji), dokler se niso konec 19. stoletja pojavile tri tovarne za konzerviranje rib. Prva je bila Arigoni, ki je leta 1879 preprečila gospodarsko in prebivalstveno krizo, kakršno sta doživljala Piran in Koper (v kateri je stagniralo ali celo nazadovalo število prebivalcev Pirana in Kopra, ne pa tudi Izole, kjer se je razvijala industrija). Med obema svetovnima vojnama sta delovali dve tovarni, ki sta bili po 2. svetovni vojni združeni v skupno podjetje. Povojni gospodarski in prebivalstveni dvig Izole je temeljil na industriji igrač, živilski industriji in ladjedelništvu, pa tudi na razvoju turizma. Urbanistična rast jo je povezala s sosednjima, nekdaj kmečkima naseljema Livado in Poljem, vlogo stanovanjske mestne četrti pa opravlja naselje Jagodje.

Znani Izolani[uredi | uredi kodo]

Sklici[uredi | uredi kodo]

  1. ^ "Prebivalstvo po naseljih, podrobni podatki, Slovenija, 1. januar 2016". Statistični urad Republike Slovenije. 6. junij 2016. Pridobljeno dne 6. junija 2016. 
  2. ^ "Opis enote nepremične kulturne dediščine, evidenčna številka 193". Register kulturne dediščine, Ministrstvo za kulturo Republike Slovenije (Zakon o varstvu kulturne dediščine, Uradni list RS, št. 16/2008). 
  3. ^ "Opis enote nepremične kulturne dediščine, evidenčna številka 21620". Register kulturne dediščine, Ministrstvo za kulturo Republike Slovenije (Zakon o varstvu kulturne dediščine, Uradni list RS, št. 16/2008). 

Viri[uredi | uredi kodo]

  • Kladnik, Darinka Vsa slovenska mesta, Zavod za intelektualno produkcijo, Ljubljana, 2003 (COBISS) ISBN 961-91035-1-3
  • Titl, Julij Primorje, Kras A-Žː priročnik za popotnika in poslovnega človeka Pomurska založba, Murska Sobota, 1993 (COBISS)
  • Tretjak, Donatella; Fachin, Niki IstraːCres, Lošinjːzgodovinsko-umetnostni vodnik: zgodovina in kultura 50 istrskih občin Bruno Fachin, Trst, 2004, (COBISS)
  • Vinčec, Milan Istraː Koper, Izola, Piranː kulturno turistični vodnik Arsvideo, Koper, 2009, (COBISS) ISBNː 978-961-269-087-8
  • Zalar, Matej Potepanja 4, Slovenska in hrvaška Istra As-Press, Ljubljana, 2011, (COBISS) ISBNː 978-961-92578-5-2

Zunanje povezave[uredi | uredi kodo]