Slovenska Istra

Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Skoči na: navigacija, iskanje
Polotok Istra na severu Jadranskega morja

Slovenska Istra, tako kot tudi ostale dele Istre, lahko poznamo kot deželo bližje morju, tako imenovano »modro Istro«, in deželo bolj v notranjosti, »zeleno Istro«.

Slovenska Istra obsega približno okrog 120 naselij. Najbolj spremenjeno podobo imajo naselja ob morju, kot so Koper, Izola in Piran z bližnjimi turističnimi letovišči.


Poselitev[uredi | uredi kodo]

V preteklosti so se ljudje večinoma naseljevali ob izvirih pitne vode, ker je to predstavljalo glavni pogoj za preživetje. V časih ko so se ljudje naseljevali na območja sedanjih vasi je bila čista pitna voda redkost. Zato je kmet raje videl da mu zmanjkuje vina kot da trpi za pomanjkanjem vode.

Veliko vasi pa najdemo tudi ob valah. To so doline, okoli katerih se po hribu navzgor razprostirajo terasasti oljčniki. V takih dolinah je večinoma največ njiv, ker je tam tudi najbolj rodovitna zemlja. Zanimivo pa je da se ljudje niso naseljevali v take doline, ker je bila tam zemlja primerna za njive in polja in jo je bilo škoda porabiti za druge namene. Med drugim pa je bila v valah tudi večja nevarnost poplav ali montan. In ker so tla v Istri sestavljena iz fliša, to pomeni da so bolj občutljiva in nepropustna za deževje. Strma pobočja bi zadržala le malo vode in potoki vode bi tako odtekali v dolino.

Primer vasi, ki je nastala pod vplivom vodnega izvira je Sveti Peter, kjer je izvir z imenom Lokva v središču starega jedra vasi. Okoli vasi pa so tudi Kostanjica, Refujek, Mečkujek, Pud Teren, Bezjak, Pud bando, Na seleh, Tesej in Žbenca. Taka vas je tudi Nova Vas, kjer so izviri Robice, Bajenca, Studenec, Gabrje in v Cepeh. Prebivalci Krkavč pa niso imeli take sreče in so morali po vodo hoditi v druge okoliške vasi in v bližnje kotanje. Vodo so prinašali iz Studenca, Gabrije in iz Cepa. Le redke vasi so imele vodnjake. Takrat so jih imenovali šterne.

Velik vpliv na priseljevanje ljudstva je imela cesta. Zato vidimo da je veliko vasi zgrajenih ob cesti. Danes so to stranske ceste včasih pa so predstavljale glavne prometne poti. To lahko opazimo tudi po legi hiš. Ob cestah so zgrajene večinoma starejše hiše. Bolj se oddaljujemo od ceste mlajše hiše srečujemo. Tako so nastale tudi Krkavče in Padna.

Delitev[uredi | uredi kodo]

  • Kraški rob,
  • ožji priobalni pas,
  • ter daleč najobsežnejši predel - hribovita Istra.

Ožji priobalni pas[uredi | uredi kodo]

V neposrednem zaledju treh obalnih mest, zasledimo tri vrste poselitve. Poleg »razloženih naselij« na položnih vzpetinah so dokaj pogosti »kolonski zaselki«, ob stiku morja in kopnega pa se je skozi stoletja izoblikovalo več »solinarskih naselij«.

Hribovita Istra[uredi | uredi kodo]

Enotnega naselja v Istri ni. V reliefno razgibani pokrajini je bila njegova oblika v veliki meri odvisna od lege. Naselja so po dolinah, pobočjih, vrh slemen hribov, na naravnih pomolih. Za vasi v tem delu Istre so značilni številni zaselki. Navadno so nastajali tako, da so sinovi prislonili k očetovi hiši še svoje celice.

Viri[uredi | uredi kodo]

  • Pucer, Alberto. Zbirka slovenske istrske vasi, št. 1 Padna, Koper 1986
  • Pucer, Alberto. Zbirka slovenske istrske vasi, št 3 Krkavče, Ljubljana 1991

Glej tudi[uredi | uredi kodo]