Slovenska Istra

Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Skoči na: navigacija, iskanje
Polotok Istra na severu Jadranskega morja

Slovenska Istra, tako kot tudi ostale dele Istre, lahko poznamo kot deželo bližje morju, tako imenovano modro Istro, in deželo bolj v notranjosti, »zeleno Istro«.

Slovenska Istra obsega približno 120 naselij. Najbolj spremenjeno podobo imajo tista ob morju, kot so Koper, Izola in Piran z bližnjimi turističnimi letovišči.


Poselitev[uredi | uredi kodo]

V preteklosti so se ljudje večinoma naseljevali ob izvirih, ker je bila pitna voda glavni pogoj preživetja. V časih, ko so se naseljevali na območja sedanjih vasi, je bila taka voda redkost. Zato je kmet raje videl, da mu je zmanjkovalo vina kot vode.

Veliko vasi je tudi ob valah. To so doline, okoli katerih se po hribu navzgor razprostirajo terasasti oljčniki. Največ je v njih njiv, ker je tam tudi najbolj rodovitna zemlja. Zato se tja tudi niso naseljevali, saj je bilo takih tal škoda za gradnjo, pogosto pa je tudi poplavljalo. Tla v Istri so iz fliša, kar pomeni, da so za deževnico bolj občutljiva in manj prepustna. Strma pobočja zadržijo le malo vode, ki hitro odteče v dolino.

Primer vasi okoli izvira je Sveti Peter, saj je izvir Lokva kar v središču njenega starega jedra. V bližini so še Kostanjica, Refujek, Mečkujek, Pud Teren, Bezjak, Pud Bando, Na seleh, Tesej in Žbenca. Taka je tudi Nova vas, kjer so izviri Robice, Bajenca, Studenec, Gabrje, in v Cepeh. Prebivalci Krkavč pa niso imeli take sreče in so morali po vodo hoditi v druge okoliške vasi in v bližnje kotanje. Vodo so prinašali iz Studenca, Gabrije in iz Cepa. Le redke vasi so imele vodnjake. Takrat so jih imenovali šterne.

Velik vpliv na priseljevanje ljudstva je imela cesta, zato je veliko vasi zgrajenih ob njej. Danes so to stranske ceste, včasih pa so bile glavne prometne poti, kar je razvidno tudi iz razporeditve hiš. Ob cestah so zgrajene večinoma starejše hiše. Bolj se oddaljujemo od ceste, novejše hiše srečujemo. Tako sta nastali tudi Krkavče in Padna.

Delitev[uredi | uredi kodo]

  • Kraški rob,
  • ožji priobalni pas,
  • in daleč največji predel - hribovita Istra.

Ožji priobalni pas[uredi | uredi kodo]

V neposrednem zaledju treh obalnih mest, zasledimo tri vrste poselitve. Poleg razloženih naselij na položnih vzpetinah so dokaj pogosti kolonski zaselki, ob stiku morja in kopnega pa se je skozi stoletja izoblikovalo več solinarskih naselij.

Hribovita Istra[uredi | uredi kodo]

Enotnega naselja v Istri ni. V reliefno razgibani pokrajini je bila njegova oblika v veliki meri odvisna od lege. Naselja so po dolinah, pobočjih, na slemenih, na naravnih pomolih. Za vasi v tem delu polotoka so značilni številni zaselki. Navadno so nastajali tako, da so sinovi prislonili k očetovi hiši še svoje.

Viri[uredi | uredi kodo]

  • Pucer, Alberto. Zbirka slovenske istrske vasi, št. 1 Padna, Koper 1986
  • Pucer, Alberto. Zbirka slovenske istrske vasi, št 3 Krkavče, Ljubljana 1991

Glej tudi[uredi | uredi kodo]