Slovenska akademija znanosti in umetnosti

Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Skoči na: navigacija, iskanje
Lontovž, današnji sedež SAZU na Novem trgu v Ljubljani

Slovenska akademija znanosti in umetnosti (SAZU) je najvišja narodna znanstvena in umetnostna ustanova Slovenije, ki združuje vrhunske slovenske znanstvenike in umetnike, člane akademije.

Trenutni predsednik ustanove je Tadej Bajd.

Sedež[uredi | uredi kodo]

Glavni članek: Lontovž, Ljubljana.

Akademija domuje v palači Lontovž na Novem trgu v Ljubljani, ki stoji na mestu nekdanje palače deželnih stanov, po kateri je dobila tudi ime (iz nemške besede Landhaus). Sedanjo obliko je dobila po prezidavi iz druge polovice 18. stoletja in nato krčenju zaradi posledic potresa leta 1895.

Zgodovina[uredi | uredi kodo]

Leta 1921 je bilo v Ljubljani ustanovljeno Znanstveno društvo za humanistične vede in je bilo zametek Akademije znanosti in umetnosti. Leta 1925 sta združila moči Znanstveno društvo za humanistične vede in Narodna galerija ter ob pomoči Slovenske matice in drugih društev pričela udejanjati zamisel o ustanovitvi Akademije. Leta 1938 je bil sprejet zakon, s katerim je bila ustanovljena državna akademija in s tem je prenehalo delovati društvo Akademija znanosti in umetnosti. Najprej je delovala v drugem nadstropju Lontovža, po letu 1945 pa v celotni zgradbi. S širitvijo dejavnosti, se je SAZU razširila tudi na sosednje zgradbe ob Novem trgu.

Zaradi unitaristične naravnanosti prve Jugoslavije, ki je nasprotovala nacionalnim imenom, je bilo njeno uradno ime Akademija znanosti in umetnosti (AZU). Pridevek »slovenska« je dobila med vojno. 26. januarja 1943 je bila sprejeta v italijanski Narodni svet akademij (Consiglio nazionale delle Academie).

Po drugi svetovni vojni so se dali v SAZU izvoliti nekateri vodilni slovenski komunisti, kot na primer Boris Ziherl in Boris Kidrič kot redna člana SAZU ter Josip Broz in Edvard Kardelj kot častna člana. Iz tega časa izhajajo tudi privilegiji članov SAZU sovjetskega tipa, med drugim redne  mesečne nagrade, ki so se ohranili tudi v samostojni Sloveniji in tako SAZU uvrščajo med nekaj preostalih akademij držav bivšega komunističnega bloka, ki so še ohranile privilegije članov akademij iz komunističnih časov.[navedi vir]

Člani[uredi | uredi kodo]

Člani so lahko redni, izredni ali dopisni (slednji so lahko tudi neslovenskega rodu), njihovo delovanje pa je organizirano v skupinah (razredih), glede na znanstveno ali umetniško področje, iz katerega izhajajo. Člane te ustanove imenujemo (slovenski) akademiki.

Seznam predsednikov SAZU[uredi | uredi kodo]

Akademija in ZRC SAZU[uredi | uredi kodo]

Akademija je ustanoviteljica javnega raziskovalnega zavoda Znanstvenoraziskovalni center SAZU (ZRC SAZU), ki združuje 18 inštitutov in raziskovalnih skupin in ima preko 300 sodelavcev. ZRC SAZU je bil ustanovljen leta 1981, večina inštitutov pa je delovala že mnogo prej pod okriljem Slovenske akademije znanosti in umetnosti. Področja raziskovanja so preučevanje kulturnih, družbenih in naravnih pojavov, procesov in praks. Poslanstvo so temeljne raziskave, ki jih izvajajo znotraj nacionalnih raziskovalnih programov, nacionalnih temeljnih raziskovalnih projektov, mednarodnih projektov in centrov odličnosti.

Pod ZRC SAZU sodi tudi Založba ZRC, ki izdaja 15 znanstvenih revij (5 od njih je uvrščenih v Thomson Reuters indekse) in 15 knjižnih zbirk. Pod Založbo pa sodi tudi Knjigarna Azil, prireditveni prostor Atrij ZRC in Zemljepisni muzej.

Viri[uredi | uredi kodo]

Glej tudi[uredi | uredi kodo]

Zunanje povezave[uredi | uredi kodo]