Centralna lekarna, Ljubljana
| Centralna lekarna | |
|---|---|
 | |
  Lega na zemljevidu centra Ljubljane | |
| Splošni podatki | |
| Tip | palača |
| Arhitekturni slog | neobaročna arhitektura |
| Lokacija | vzhodni rob Prešernovega trga, Ljubljana |
| Koordinati | 46°3′7″N 14°30′25″E / 46.05194°N 14.50694°EKoordinati: 46°3′7″N 14°30′25″E / 46.05194°N 14.50694°E |
| Dokončano | 1896 |
| Naročnik | Josip Mayer |
| Tehnični podatki | |
| Št. nadstropij | 2 |
| Projektiranje in gradnja | |
| Arhitekt | Ferdinand Hauser |
Ljubljana - Palača Prešernov trg 5 | |
| Lega | Mestna občina Ljubljana |
| RKD št. | 5915 (opis enote)[1] |
| Razglasitev NSLP | 19. maj 1990 |
Poslopje ljubljanske Centralne lekarne je bilo zgrajeno po potresu leta 1895 v neorenesančnem slogu. Stoji ob vzhodnem robu Prešernovega trga med Trubarjevo cesto in Petkovškovim nabrežjem v Ljubljani. Pred njim je Prešernov spomenik.
Zgodovina[uredi | uredi kodo]
Josip Mayer, ustanovitelj znane ljubljanske lekarniške rodbine, je dal zgraditi dve predmestni hiši, ki sta stali na začetku Trubarjeve ceste. V eni izmed njiju je bila že leta 1809 lekarna Pri zlatem jelenu. Po potresu jih je bilo treba porušiti. Stanovanjsko-trgovsko palačo je narisal arhitekt Ferdinand Hauser v letih 1896–97, gradilo pa je podjetje Gustav Tönnies, načrt in izvedbo fasade pa je podpisal Filip Supančič. Stavba je zgrajena v neorenesančnem slogu.[2]
Arhitektura[uredi | uredi kodo]
Trinadstropna hiša je razdeljena po horizontali na dva dela. Spodnji grobo izdelan pas in zgornji fineje obdelan. Os stavbe je poudarjena s plitvim srednjim rizalitom, v pritličju obdelanem v rustiki, v zgornjih dveh nadstropjih pa vertikalno razčlenjenim s štirimi monumentalnimi stebri. Ti stojijo na balkonu prvega nadstropja, podpirajo pa jih po dve konzoli. Stebri so zgoraj zaključeni z jonskimi kapiteli in arhitravom, nad katerim se pne kupolasta streha na tamburju s tremi ovalnimi okni.
V pritličju so bili na začetku trije lokali: lekarna, kavarna in trgovina s papirjem. Vsak je imel svojo trgovsko fasado, oblikovano kot leseno kuliso na zidani fasadi.
Okna so v prvem nadstropju postavljena med dva pilastra, ki nosita polkrožno zaključene okenske nadstreške. Napušči nad okni imajo bolj zalomljeno linijo, okenska čela imajo štukaturni okras (kartuše, medaljone z rastlinskimi ornamenti, človeškimi glavami in drugo).
Mayerjeva palača je bila ob koncu 19. stoletja ena največjih in najbogatejše oblikovanih zasebnih palač v Ljubljani.
Viri[uredi | uredi kodo]
- ↑ "Opis enote nepremične kulturne dediščine, evidenčna številka 5915". Pregledovalnik Registra kulturne dediščine (Zakon o varstvu kulturne dediščine, Uradni list RS, št. 16/2008). Ministrstvo za kulturo Republike Slovenije.
- ↑ Mihelič, Breda (1999). "Prešernov trg v Ljubljani". Zbornik za umetnostno zgodovino (Nova vrsta). Vol. 35.
Glej tudi[uredi | uredi kodo]
 |
Wikimedijina zbirka ponuja več predstavnostnega gradiva o temi: Centralna lekarna, Ljubljana |
| Četrtne skupnosti | |
|---|---|
| Znamenitosti |
|
| Gradovi in palače | |
| Verski objekti | |
| Kultura | |
| Znanost in izobraževanje | |
| Šport | |
| Ljudje | |
| Transport in infrastruktura | |
