Centralna lekarna, Ljubljana

Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Skoči na: navigacija, iskanje
Centralna lekarna
Centralna lekarna, Ljubljana is located in Ljubljana-center
Centralna lekarna, Ljubljana
Lega na zemljevidu centra Ljubljane
Splošni podatki
Tip palača
Arhitekturni slog neobaročna arhitektura
Lokacija vzhodni rob Prešernovega trga, Ljubljana
Koordinate 46°3′5.65″N 14°30′23.36″E / 46.0515694°N 14.5064889°E / 46.0515694; 14.5064889Koordinati: 46°3′5.65″N 14°30′23.36″E / 46.0515694°N 14.5064889°E / 46.0515694; 14.5064889
Dokončano 1896
Tehnični podatki
Število nadstropij 2
Projektiranje in gradnja
Naročnik Josip Mayer
Arhitekt Ferdinand Hauser
Ljubljana - Palača Prešernov trg 5
Lokacija Mestna občina Ljubljana
RKD št. 5915 (opis enote)[1]
Razglasitev NSLP 19. maj 1990

Poslopje ljubljanske Centralne lekarne je bilo zgrajeno po potresu leta 1895 v neorenesančnem slogu. Stoji ob vzhodnem robu Prešernovega trga med Trubarjevo cesto in Petkovškovim nabrežjem v Ljubljani. Pred njim je Prešernov spomenik.

Zgodovina[uredi | uredi kodo]

Josip Mayer, ustanovitelj znane ljubljanske lekarniške rodbine, je dal zgraditi dve predmestni hiši, ki sta stali na začetku Trubarjeve ceste. V eni izmed njiju je bila že leta 1809 lekarna Pri zlatem jelenu. Po potresu jih je bilo treba porušiti. Stanovanjsko-trgovsko palačo je narisal arhitekt Ferdinand Hauser v letih 1896–97, gradilo pa je podjetje Gustav Tönnies, načrt in izvedbo fasade pa je podpisal Filip Supančič. Stavba je zgrajena v neorenesančnem slogu.[2]

Arhitektura[uredi | uredi kodo]

Palača s strani

Trinadstropna hiša je razdeljena po horizontali na dva dela. Spodnji grobo izdelan pas in zgornji fineje obdelan. Os stavbe je poudarjena s plitvim srednjim rizalitom, v pritličju obdelanem v rustiki, v zgornjih dveh nadstropjih pa vertikalno razčlenjenim s štirimi monumentalnimi stebri. Ti stojijo na balkonu prvega nadstropja, podpirajo pa jih po dve konzoli. Stebri so zgoraj zaključeni z jonskimi kapiteli in arhitravom, nad katerim se pne kupolasta streha na tamburju s tremi ovalnimi okni.

V pritličju so bili na začetku trije lokali: lekarna, kavarna in trgovina s papirjem. Vsak je imel svojo trgovsko fasado, oblikovano kot leseno kuliso na zidani fasadi.

Okna so v prvem nadstropju postavljena med dva pilastra, ki nosita polkrožno zaključene okenske nadstreške. Napušči nad okni imajo bolj zalomljeno linijo, okenska čela imajo štukaturni okras (kartuše, medaljone z rastlinskimi ornamenti, človeškimi glavami in drugo).

Mayerjeva palača je bila ob koncu 19. stoletja ena največjih in najbogatejše oblikovanih zasebnih palač v Ljubljani.

Viri[uredi | uredi kodo]

  1. ^ "Opis enote nepremične kulturne dediščine, evidenčna številka 5915". Register kulturne dediščine, Ministrstvo za kulturo Republike Slovenije (Zakon o varstvu kulturne dediščine, Uradni list RS, št. 16/2008). 
  2. ^ Mihelič, Breda (1999). "Prešernov trg v Ljubljani". Zbornik za umetnostno zgodovino (Nova vrsta) 35. 

Glej tudi[uredi | uredi kodo]