Pravoslavna cerkev sv. Cirila in Metoda, Ljubljana

Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Jump to navigation Jump to search
Cerkev sv. Cirila in Metoda

Zunanjost

Cerkev sv. Cirila in Metoda is located in Ljubljana-center
Cerkev sv. Cirila in Metoda
Cerkev sv. Cirila in Metoda
Položaj na zemljevidu centra Ljubljane
46°3′14.09″N 14°29′57.84″E / 46.0539139°N 14.4994000°E / 46.0539139; 14.4994000Koordinati: 46°3′14.09″N 14°29′57.84″E / 46.0539139°N 14.4994000°E / 46.0539139; 14.4994000
Krajmed Prešernovo in Tivolsko cesto, Ljubljana
DržavaSlovenija
Verska skupnostsrbska pravoslavna Cerkev
Posvetitevsveti Ciril in Metod
Funkcionalno stanjeaktivno
Zgodovina
Konec gradnje1936
Posvečena23. oktober 2005
Arhitektura
ArhitektMomir Korunović
Slogneobizantinska arhitektura
Število kupol5
Ljubljana - Cerkev sv. Cirila in Metoda
Lega Mestna občina Ljubljana
RKD št. 4143 (opis enote)[1]
Razglasitev NSLP 10. april 2010

Cerkev sv. Cirila in Metoda je cerkev slovenske veje Srbske pravoslavne cerkve, ki stoji med Prešernovo in Tivolsko cesto, v neposredni bližini Narodne galerije, Moderne galerije in parka Tivoli v Ljubljani. Je edini značilen primer pravoslavne (neobizantinske) arhitekture iz obdobja med obema svetovnima vojnama na slovenskem, ki izstopa predvsem po bogati poslikavi notranjosti.[2]

Po ustanovitvi Srbske pravoslavne cerkve v Ljubljani leta 1921, je temelje cerkve leta 1932 posvetil takratni srbski patriarh Varnava. Istega leta je načrt za cerkev izdelal Momir Korunović, kateremu je bila osnova srednjeveška srbska petkupolna cerkev na osnovi grškega križa. Cerkev sv. Cirila in Metoda so neformalno dokončali leta 1936. Notranjost krasijo freske, ki so delo kiparja Dragomira Jašovića in Miše Mladenovića, ikonostas je delo deberskih bratov Nestorja in Lazarja Aleksijevića, ikone pa je naslikal kipar Mirko Šubic.

Notranjost (freske: Dragomir Jašović, Miša Mladenović)

Cerkev je posvetil 23. oktobra 2005 srbski patriarh Pavle, ob prisotnosti takratnega predsednika Janeza Drnovška in takratnega ljubljanskega nadškofa Alojza Urana. To je tudi datum uradnega dokončanja cerkve. Ob posvetitvi so v oltar položili relikvije sv. Atanazija Velikega, ki jih je iz Vatikana prinesel kardinal Tomáš Špidlík, in na ta način simbolno pokazali enotnost krščanskega sveta (pravoslavnega in katoliškega).

Ob cerkvi je v letih 2009–2012 nastalo tudi župnišče oziroma kulturno-pastoralni center srbske pravoslavne občine v Ljubljani po načrtih arhitekta Boruta Simiča. Boter centra je znani košarkar Radoslav Nesterović. Leta 2009 je cerkev in center v gradnji obiskal tudi srbski predsednik Boris Tadić.

Mestni svet Mestne občine Ljubljana na 37. seji dne 29. marca 2010 sprejel odlok o razglasitvi cerkve sv. Cirila in Metoda za kulturni spomenik lokalnega pomena.

Sklici[uredi | uredi kodo]

  1. "Opis enote nepremične kulturne dediščine, evidenčna številka 4143". Pregledovalnik Registra kulturne dediščine (Zakon o varstvu kulturne dediščine, Uradni list RS, št. 16/2008). Ministrstvo za kulturo Republike Slovenije. 
  2. "Ljubljanska petkupolna pravoslavna cerkev naj bo kulturni spomenik". MMC RTV-SLO. 27.10.2010. Pridobljeno dne 22.10.2015. 

Glej tudi[uredi | uredi kodo]

Zunanje povezave[uredi | uredi kodo]