Gruberjeva palača

Gruberjeva palača
Lega na zemljevidu centra Ljubljane
Splošni podatki
Tip	palača
Arhitekturni slog	baročna arhitektura
Lokacija	rob Levstikovega trga, Ljubljana
Koordinati	46°2′42″N 14°30′25″E
Začetek gradnje	1773
Dokončano	1777
Lastnik	Republika Slovenija
Projektiranje in gradnja
Arhitekt	Gabriel Gruber
Ljubljana - Arhiv Slovenije
Register kulturne dediščine Slovenije
Nepremični spomenik lokalnega pomena
Lega	Mestna občina Ljubljana
RKD št.	330 (opis enote)
Razglasitev NSLP	22. februar 1986

Gruberjeva palača je poznobaročna profana, delno dozidana stavba med Zvezdarsko ulico, Rožno ulico in robom današnjega Levstikova trga (Šentjakobski trg) v srednjeveškem delu Ljubljane. Nosi ime jezuitskega arhitekta Gabriela Gruberja, ki jo je dal postaviti.

Zgodovina

Glavno stopnišče

Gabrijel Gruber je pričeli graditi zgradbo za hidravlično in mehansko šolo v letu 1773. Stavba je bila zgrajena v bližini jezuitskega kolegija. Po požaru 28. junija 1774 je Gruber kupil pogorišče več hiš in ob svoji palači uredil vrt. Nameraval je zgraditi ladjedelnico, vendar si je premislil in decembra 1783 zemljišče prodal pod pogojem, da novi lastnik še naprej vzdržuje vrt.

Gruber se je januarja 1784 odselil, palačo pa so prodali na dražbi. Med lastniki so bili baron Nikodem Rastern, amaterski botanik, in deželni poslanec Anton Virant. V letu 1842 je Virant k palači ob današnjem Levstikovem trgu prizidal veliko hišo. Leta 1896 je bila tukaj ustanovljena Jugoslovanska socialnodemokratska stranka, o čemer priča spominska plošča na fasadi.

Leta 1887 je palačo kupila Kranjska hranilnica in v njej uredila umetnostno-obrtno šolo. Med letoma 1899–1909 je bila tukaj tkalnica, o čemer ob dokumentih priča oltarni prt v hišni kapeli. V pritličju je bila najprej gostilna Pri Virantu (nemško Zur Sternwarte - Pri zvezdoglednici, ker so imeli v palači tudi observatorij; od tod tudi ime Zvezdarna) s prenočišči, kasneje pa prodajalna in kavarna. Leta 1922 je zgradbo pridobila Poštna direkcija in jo leta 1924 preuredila pod strokovnim vodstvom konservatorja Franceta Steleta. Tedaj Herrleinu pripisano poslikavo nad stopniščem je restavriral slikar Matej Sternen.

Po drugi svetovni vojni je palača prišla v državno last. Po letu 1953 se je Poštni direkciji v stavbi pridružil še Državni arhiv Slovenije.

Po letu 1965 je v Gruberjevi palači in Virantovi hiši za šest desetletij imel prostore samo Arhiv Republike Slovenije. V letih 1977–1979 je bila po načrtih arhitekta Janeza Trenza preurejena Virantova hiša. Leta 1976 je bilo pod vodstvom prof. Franca Kokalja (sodelovala sta konservatorja Ivan Pavlinec in kipar Momo Vuković) restavrirano baročno stopnišče, Herrleinovo sliko na svodu je restavriral akademski slikar Viktor Snoj. Od leta 1980 dalje so obnavljali štukature (restavratorska delavnica Zavoda za spomeniško varstvo SRS in mojster Branimir Krulc). Leta 1982 je restavrirana tudi stenska poslikava v sobi za kapelo.

Park pred palačo danes služi občasnim razstavam in galeriji na prostem.

Jeseni 2024 se je Arhiv RS iz Gruberjeve palače preselil v nekdanjo Roško kasarno, v izpraznjene prostore se je preselil Zavod za varstvo kulturne dediščine Slovenije, Služba za kulturno dediščino, Služba za razvoj in Center za preventivno arheologijo.

Arhitektura

Palača je bila trietažna. V pritličju so bile v začetku delavnice ključavničarjev in mizarjev, skladišča za spravljanje navigacijske opreme in orodja ter stanovanje za služinčad. V prvem nadstropju je bilo stanovanje, kapela in dvorana, ki je služila kot učilnica ter knjižnica (kasneje knjižnica Arhiva RS). V drugem nadstropju je bilo več učilnic, sobe za zbirke ter stanovanja za profesorje. Sestavni del stavbe naj bi bila tudi terasa in astronomska opazovalnica o čemer pa danes, po številnih dozidavah in predelavah, ni materialnih sledi.

Stavbna plastika; kitasti fasadni okraski in zidni venci pri oknih in portalu že nakazujejo uveljavitev rokokoja. Vhodni portal je baročen, znotraj je izjemno ovalno, s štukaturami okrašeno stopnišče. Kovana vrata so iz časov Kranjske hranilnice. Skoval jih je ljubljanski umetni ključavničar Henrik Spreitzer.

Viri

• Nace Šumi. Ljubljanska baročna arhitektura. Ljubljana : Slovenska Matica, 1961. (COBISS)
• Juša Serajnik, Gruberjeva palača v Ljubljani : FF, diplomska naloga
• Nace Šumi. Baročna arhitektura. Ljubljana : Mladinska knjiga, cop. 1969 (COBISS)
• Ema Umek, Janez Kos, Milček Komelj, Arhiv RS Slovenije in Gruberjeva palača, Zavod SRS za varstvo naravne in kulturne dediščine, Vodniki 119, Ljubljana, 1982.
• Miklavž Komelj, Nataša Golob, Gruberjeva palača (Videoposnetek). Ljubljana : TV Slovenija, 2005 (COBISS)

• Darinka Kladnik (2004). Preobrazbe Ljubljane. Ljubljana : ZIP - Zavod za intelektualno produkcijo. COBISS 129383424. ISBN 961-91035-2-1.
• Gruberjeva palača
• Ajda Mladenovič, Raziskava historiata Gruberjeve palače, osredotočena na stopniščno poslikavo Andreja Herrleina: Alegorija trgovine, obrti in tehnike : Ljubljana - Arhiv Slovenije EŠD 330, Ljubljana, 2018.
• Martina Lesar Kikelj, Ljubljana - Arhiv Republike Slovenije, Varstvo spomenikov, Poročila št. 55-56, Ljubljana, 2022, p.142-147.

Glej tudi

• Seznam zgradb in objektov v Ljubljani
• Gabrijel Gruber