Park Tivoli, Ljubljana

Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Skoči na: navigacija, iskanje
Park Tivoli
Tivolski grad v parku Tivoli, Ljubljana
Tivolski grad v parku Tivoli, Ljubljana
Park Tivoli, Ljubljana is located in Slovenija
Park Tivoli, Ljubljana
Tip Mestni park
Lokacija Ljubljana, Slovenija
Koordinati 46°3′14″N 14°29′48″E / 46.05389°N 14.49667°E / 46.05389; 14.49667Koordinati: 46°3′14″N 14°29′48″E / 46.05389°N 14.49667°E / 46.05389; 14.49667
Nastanek 1813 (1813)
Ljubljana - Park Tivoli
Lokacija Mestna občina Ljubljana
RKD št. 7590 (opis enote)[1]
Razglasitev NSLP 7. julij 1984

Park Tivoli je največji park v Ljubljani.

Zgodovina[uredi | uredi kodo]

Načrt za javni park je izdelal francoski inženir Blanchard. Park so odprli leta 1813. Kasneje so ga urejali Latterman, vrtnarji maršala Radetzkega in drugi. Po potresu je pri urejanju svetoval arhitekt Fabiani županu in vrtnarju Heinicu. Švicarijo je načrtoval arhitekt Koch, ledenico v bližini pa arhitekt Jager.

Deček z jeguljo

Dobro stoletje kasneje, med letoma 1921 in 1939, je Jože Plečnik delno preuredil podobo parka.

Danes ima park številne sprehajalne poti, cvetlične ureditve, fontane in kipe. Glavne točke parka so trije veliki kostanjevi drevoredi in Jakopičev drevored, ki ga je razširil in uredil Plečnik.

Park so v prvi, še posebej pa v drugi polovici 20. stoletja dopolnjevali z različnimi objekti športno-sprostitvene narave. Tako so zgradili ribnik, ob preureditvi vrtnarije dodali botanični vrt, ohranili rastlinjak, med drugo svetovno vojno so uredili otroško igrišče, že prej letno kopališče Ilirija (1929), športno dvorano Tivoli (1965; arhitekt Marjan Božič), pokrito kopališče s fitnesom in kegljiščem (1973; arhitekt Fedja Košir),... Poleg tega se v parku nahajajo še odprta igrišča za tenis, košarko, kotalkanje in mini golf.

V parku sta še dva pomembnejša baročna objekta: Cekinov in Tivolski grad.

Skupaj z Rožnikom in Šišenskim hribom tvori Krajinski park Tivoli, Rožnik in Šišenski hrib s 509 ha.

Ribnik[uredi | uredi kodo]

Tivolski park okoli leta 1850
Glavni članek: Tivolski ribnik.
Lokvanj Nymphaea Laydekeri v ribniku.

Približne mere: dolžina 140 m, širina 50 m, globina 0,9-1,3 m, površina, prostornina 5000-7700 m3.[2]

Leta 1880 so v parku Tivoli uredili ribnik, ki so mu meščani preprosto rekli “bajer”. Ribnik je nastal z izkopom in je bil prvotno namenjen drsanju in čolnarjenju (nemško drsalno društvo Laibacher Eislaufverein). V ribniku so bile sprva okrasne in druge ribe in seveda žabe.

Leta 1906 je mestna občina odvzela ribnik nemškemu drsalnemu društvu in ga do prve svetovne vojne vodila sama. Zaradi pomanjkanja denarja je magistrat med obema vojnama sklenil, da bo organizirano drsanje opustil in končala se je zlata doba drsanja na ribniku.

Ob ribniku je manjši botanični park z rastlinjakom. Na nasprotni strani ribnika je otroško igrišče, urejeno leta 1942 in preurejeno ter opremljeno z novimi igrali.

Viri[uredi | uredi kodo]

  1. ^ "Opis enote nepremične kulturne dediščine, evidenčna številka 7590". Register kulturne dediščine, Ministrstvo za kulturo Republike Slovenije (Zakon o varstvu kulturne dediščine, Uradni list RS, št. 16/2008). 
  2. ^ Krelj, Živa (2007). "Rezultati: Hidromorfološki parametri: Morfometrija". Ekološki status ribnika Tivoli (PDF). Oddelek za biologijo, Biotehniška fakulteta, Univerza v Ljubljani. 

Glej tudi[uredi | uredi kodo]

Zunanje povezave[uredi | uredi kodo]