Živalski vrt Ljubljana
Živalski vrt Ljubljana je bil odprt 10. marca leta 1949 in je še danes edini javni živalski vrt v Sloveniji. Prve kletke so bile nameščene v središču Ljubljane na Kolodvorski ulici blizu današnje RTV Slovenija, leta 1951 pa se je preselil na današnje območje - jugozahodni del Rožnika, kjer zavzema 19,6 ha površine. Območje živalskega vrta se nahaja v okolju naravnega gozda in travnikov in je del zaščitenega krajinskega parka Tivoli, Rožnik in Šišenski hrib.
Pred vhodom v Živalski vrt je postavljen kovinski kip bika, delo kiparja Janeza Boljke.
Predhodnik živalskega vrta je bila grajska manažerija oz. fazanarija - Auerspergov vrt s kunci, fazani, redko perutnino in zverinjakom.[1]
Živali[uredi | uredi kodo]
V Ljubljanskem živalskem vrtu so zbrane živalske vrste z vseh kontinentov, poudarek pa je predvsem na vrstah, značilnih za območje, kjer se stikajo alpski, panonski in sredozemski svet.
Neupoštevajoč žuželke je v vrtu skupno okrog 500 osebkov, ki pripadajo 119 vrstam in 14 pasmam.[2]
Leto 2013[uredi | uredi kodo]
Porušili so 44 let star zverinjak in ga nadomestili z novim bivališčem za sibirska tigra Vito in Vita.[3] V živalski vrt so prispeli mačji panda, gepard in tiger .[navedi vir]
Leto je zaznamoval pogin treh šimpanzov, štirih rdečevratih kengurujev, kamele, indijskega ježevca in levinje.
Postavljene so bile tudi nove informativne table.
Leto 2014[uredi | uredi kodo]
Zaradi obsežne škode, ki jo je povzročilo padajoče drevje zaradi žleda, so v Živalskem vrtu razglasili izredne razmere in ga 2. februarja 2014 zaprli za obiskovalce. Večina živali je bila v tem času na varnem, dva risa pa sta pobegnila skozi podrto ogrado in se skrila na območju živalskega vrta. Uplenila sta gamsa v sosednji ogradi, ljudje pa so javili številna opažanja risov izven Živalskega vrta. Vsi alarmi so se izkazali za lažne. 15. marca 2014 je risinja Zoja poginila. Zgornji del vrta, ki ga je močno prizadel žled, še sanirajo. Letos ne pričakujejo večjih investicij.
Leto 2015[uredi | uredi kodo]
Po žledolomu so ponovno odprli pot mimo volkov, kvakačev in risov. Prispeli so tudi bobri.
Leto 2016[uredi | uredi kodo]
Po žledolomu so ponovno odprli kozoroge in gamse.
Leto 2017[uredi | uredi kodo]
Pripravljali so nove ograde za lose in severne jelene.
Leto 2018[uredi | uredi kodo]
Marca so prenovili večino spodnjega dela živalskega vrta: na novo so pokrili barjerje, uredili novo pot mimo kengurujev, dobili pa so tudi nove vrste v vivariju. Po 4 letnem zaporu zgornje poti so jo ponovno odprli, kjer so na novo namestili lose, severne jelene in velike letalnice za sove.
Leto 2019[uredi | uredi kodo]
Marca so po odprli ogrado za azijska leva Maksimusa in Čajo, zgradili so pa tudi novo ogrado za bobre.
Leto 2021[uredi | uredi kodo]
Marca 2021 sta zaradi rakavih obolenj poginila sibirski tiger Vito in kapibara Stinky.[4]
Dostop[uredi | uredi kodo]
Od leta 2006 je med 1. majem in 31. oktobrom živalski vrt petkrat dnevno s središčem mesta (Kolodvor) povezala mestna avtobusna linija št. 23. 26. junija so, preko Večne poti, podaljšali linijo 18. S podaljšanjem zo zagotovili celoletno povezavo, avtobusi pa so začeli voziti pogosteje. Linija 23 je bila istega dne ukinjena.
Sklici[uredi | uredi kodo]
- ↑ [Na današnji dan, Radio Slovenija, 13.11.2015]
- ↑ »Živali«. Živalski vrt Ljubljana. Pridobljeno 27. septembra 2013.
- ↑ Nova prebivalca Živalskega vrta Ljubljana.si, 1. september, 2013
- ↑ »ZOO Ljubljana: Rak usoden za sibirskega tigra in kapibaro #video«. SiolNET. 18. marec 2021. Pridobljeno 18. marca 2021.
Zunanje povezave[uredi | uredi kodo]
- ZOO Ljubljana
- lokacija na WikiMapia
| Četrtne skupnosti | |
|---|---|
| Znamenitosti |
|
| Gradovi in palače | |
| Verski objekti | |
| Umetnost in kultura | |
| Znanost in izobraževanje | |
| Šport | |
| Ljudje | |
| Transport in infrastruktura | |
Koordinati: 46°3′9.25″N 14°28′20.08″E / 46.0525694°N 14.4722444°E
.svg){kind=small}