Nebotičnik, Ljubljana

Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Jump to navigation Jump to search
Nebotičnik
Nebotičnik po obnovi, pogled proti jugu preko Slovenske ceste
Zemljevid centra Ljubljane
Zemljevid centra Ljubljane
Lega na zemljevidu centra Ljubljane
Splošni podatki
Tip večnamenski
Lokacija Štefanova ulica 1
Ljubljana, Slovenija
Koordinate 46°03′11″N 14°30′12″E / 46.05306°N 14.50333°E / 46.05306; 14.50333Koordinati: 46°03′11″N 14°30′12″E / 46.05306°N 14.50333°E / 46.05306; 14.50333
Začetek gradnje 1931
Dokončano 1933
Otvoritev 21. februar 1933[1]
Višina
Streha 70,35 m
Tehnični podatki
Število nadstropij 13
Število dvigal 3
Projektiranje in gradnja
Naročnik Pokojninski sklad
Arhitekt Vladimir Šubic, Ladislav Kham, Ivo Medved, Marjan Mušič, Marjan Sever, Bojan Stupica
Strukturni inženir Stanko Dimnik
Ljubljana - Nebotičnik
Lega Mestna občina Ljubljana
RKD št. 376 (opis enote)[2]
Razglasitev NSDP 23. december 2003

Nebotičnik je ena izmed najbolj prepoznanih zgradb v Ljubljani. Stoji v strogem centru Ljubljane na vogalu Slovenske in Štefanove ceste.

Etimologija[uredi | uredi kodo]

Beseda nebotičnik pomeni zelo visoko večnadstropno stavbo s sorazmerno majhno tlorisno površino.[3] Sama beseda je zložena iz 'nebo' + 'tikati se', ker naj bi bil nebotičnik tako visok, da se dotika neba.

Zgodovina[uredi | uredi kodo]

Nebotičnik na razglednici s sredine 20. stoletja

Ljubljanski nebotičnik je bil zgrajen 21. februarja 1933. Po naročilu Pokojninskega sklada ga je projektiral arhitekt Vladimir Šubic. Objekt je postavljen na mestu srednjeveškega samostana. Gradbeniki so med začetnimi deli pri kopanju nekaj metrov pod površjem naleteli na vodnjak iz 13. stoletja. V temeljni kamen ljubljanskega Nebotičnika je vrezan verz pesnitve Otona Župančiča "Da naše zrno bo imelo leho in nam bo letina pod varno streho".

Značilnosti[uredi | uredi kodo]

Spiralno stopnišče Nebotičnika, v slogu art déco
Spiralne lesene stopnice ki vodijo v VIP salon.

Ob odprtju je bila to najvišja stavba v srednji Evropi in do druge svetovne vojne najvišja stavba na takratnem političnem ozemlju Balkana. Projekt je izdelal Vladimir Šubic s pomočjo Ladislava Khama, Iva Medveda (paviljon na terasi), Marjana Mušiča (tempietto na vrhu), Marjana Severja in Bojana Stupica (okovje v kavarni). Stavba je okrašena s kipom Lojzeta Dolinarja (v višini 6. nadstropja je štirimetrski kip v prihodnost zazrte Genije), monumentalno preddverje v pritličju je obloženo s peščenimodpeškim marmorjem, krasijo pa ga 4 glave penatov Franceta Goršeta, po grško-rimski mitologiji hišnih varuhov, zavetnikov doma in družine ter okrasje nad glavnim vhodom delo Borisa Kalina. V višja nadstropja je že tedaj vozilo dvigalo, kar je bila velika novost, sicer pa je za dostop zgrajeno tudi monumentalno spiralno stopnišče.

Kavarna je bila ob odprtju urejena z izbrano opremo in dekoracijo po vzoru ameriških kavarn. Stene so bile obložene s kraškim marmorjem, strop okrašen z zlatim meandrom na modri podlagi, na oknih so bile žametne zavese, razgled na mesto pa veličasten.[4]

Zasnova temelji na neoklasičnih in art déco in se ponaša s pilastri v zgornjih nadstropjih. Oblika sledi klasični tripartitni delitvi stolpnice, katerega začetnik je ameriški arhitekt Louis Sullivan. Sestavljen je tako, da na ulico in pešce učinkuje homogeno, gred in krona, začinjena s krožnim stebriščem in drogomza zastave, pa sta bila dodani po zaključku stolpa. Na fasadi so enakomerno razporejena pravokotna okna z okvirjem iz kamna, poudarjenimi v pritličju in prvem nadstropju in polkrožnimi okni v kavarni v 11. nadstropju.

Konstrukcija je armiranobetonski skeletna konstrukcija z vmesnimi betonskimi in opečnatimi stenami, ki temelji na 16 betonskih vodnjakih, segajočih 18 metrov globoko vse do žive skale. Nebotičnik je visok nekaj čez 70 m. Zgrajen je potresno varno. Statik Dimnik je statiko računal po zahtevnem in zanesljivem japonskem modelu in je pri izračunu upošteval kar 35-kratni potresni faktor.

Prvih šest nadstropij (pritličje in 5 nadstropij) je zapolnjenih s poslovnimi prostori, medtem ko so od 6. do 9. nadstropja stanovanjski prostori. Za tedanji čas so bile zanimive stropne luči z jedkanimi stekli, ki jih je izdelal ljubljanski oblikovalec stekla Ivan Klein, in posebno ogledalo pred vstopom v kavarno, ki je ob pogledu vanj oblikovalo vitko linijo telesa. V današnjem stropu so še tri originalne matirane luči ter svetilke pasarstva Kregar in originalna drsna vrata, tedaj narejena po ameriških zgledih. V kavarni so na začetku stregli samo v kristalu in srebru.[5]

Na vrhu nebotičnika se nahaja prenovljena kavarna, ki je pred kratkim ponovno odprla svoja vrata za javnost.

Viri[uredi | uredi kodo]

  1. "'Sva šla na malo teraso' – ljubljanski Nebotičnik praznuje 80 let". 24ur.com. 20.2.2013. Pridobljeno dne 12.3.2013. 
  2. "Opis enote nepremične kulturne dediščine, evidenčna številka 376". Pregledovalnik Registra kulturne dediščine (Zakon o varstvu kulturne dediščine, Uradni list RS, št. 16/2008). Ministrstvo za kulturo Republike Slovenije. 
  3. SSKJ
  4. Bukovec, Alja. "Nebotičnik" (PDF). Adria Airways In-Flight Magazine (slovenščina in angleščina): 80–87. ISSN 1318-0789. 
  5. Nebotičnik praznuje: [1]

Glej tudi[uredi | uredi kodo]

Zunanje povezave[uredi | uredi kodo]