Univerza v Ljubljani

Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Skoči na: navigacija, iskanje
Univerza v Ljubljani
Logo of the University of Ljubljana
latinsko Universitas Labacensis
Ustanovljena 1919
Tip javna univerza
Proračun 294.157.926 (2015)[1]
Rektor Ivan Svetlik
Strokovni sodelavci
5.747 (2015)[1]
Št. študentov 40.833 (2015)[1]
Dodiplomskih 24.799 (2015)[1]
Podiplomskih 16.034 (2015)[1]
Lega Ljubljana, Slovenija
Spletna stran www.uni-lj.si

Univerza v Ljubljani (latinsko Universitas Labacensis) je najstarejša in s skoraj 41.000 študenti (v študijskem letu 2015/16[1]) največja univerza v Sloveniji.[2] Sedež - Rektorat univerze se nahaja v ožjem središču Ljubljane, v stavbi Kranjskega deželnega dvorca na Kongresnem trgu, fakultete pa se nahajajo v različnih delih Ljubljane in ena od njih, Fakulteta za pomorstvo in promet, v Portorožu.

Trenutni (43.) rektor Univerze je Ivan Svetlik. Študenti so organizirani v krovno Študentsko organizacijo Univerze v Ljubljani.

Zgodovina[uredi | uredi kodo]

Sedež (rektorat) univerze

Čeprav so bile določene akademije (predvsem filozofska in teološka - Academia operosorum Labacensium 1693) ustanovljene že v 17. stoletju, je bila univerza, sprva pod imenom Écoles centrales, prvič ustanovljena šele leta 1810 v času Napoleonovih Ilirskih provinc, a je bila kmalu za tem, ko si je Avstrija povrnila oblast nad Slovenijo, ukinjena.

16. julija 1919 je Začasno narodno predstavništvo v Beogradu na 55. seji v drugem branju dokončno sprejelo zakon o Univerzi v Ljubljani, uradno »Zakon o Univerzi Kraljestva Srbov, Hrvatov in Slovencev v Ljubljani«, s popolnimi Pravno, Filozofsko, Tehniško, Teološko in nepopolno, dvoletno Medicinsko fakulteto. Za je glasovalo 153 od 153 prisotnih poslancev. 23.7.1919 je regent Aleksander zakon podpisal in ta datum štejemo tudi za uradni ustanovitveni datum, čeprav je bil v uradnem listu Kraljevine SHS, Službene Novine št. 83, objavljen šele 23.8.1919, v Uradnem listu Deželne vlade za Slovenijo št. 140 pa 1.9.1919.[3] Veliko zaslug za ustanovitev univerze ima Mihajlo Rostohar.[navedi vir]. 31. avgusta je bilo s kraljevo odločbo imenovanih prvih 18 profesorjev. 12. novembra so bili izvoljeni rektor in dekani, 3. decembra pa je bilo prvo predavanje.[4] V prvem letu (1919/1920) se je na univerzo vpisalo 942 študentov, od tega 28 žensk in 914 moških. V študijskem letu 2007/2008 pa je bilo vpisanih že 47.465 študentov.[5]


Zgodovina poimenovanja[uredi | uredi kodo]

  • Univerza Kraljevine Srbov, Hrvatov in Slovencev v Ljubljani/Univeritas Labacensis (1919–1929)
  • Univerza Kralja Aleksandra I. v Ljubljani/Universitas Alexandrina (1929–1941)
  • R. universita di Lubiana/Kraljeva univerza v Ljubljani (1941–1943)
  • Universität Laibach/Univerza v Ljubljani (1943–1945)
  • Univerza v Ljubljani (1945–1979)
  • Univerza Edvarda Kardelja v Ljubljani (1979–1990)
  • Univerza v Ljubljani (od 1990)

Organiziranost[uredi | uredi kodo]

Trenutni rektor univerze je sociolog in politik Ivan Svetlik

Univerza v Ljubljani je javna ustanova, katere formalnopravna ustanoviteljica je Republika Slovenija,[6] a ima poseben status med javnimi ustanovami, saj slovenska Ustava in Zakon o visokem šolstvu določata, da so javne univerze pri izvajanju svojega poslanstva avtonomne v organizacijskem in akademskem smislu. Pri tem pa ta pojem v zakonodaji ni natančno opredeljen, tako da je v praksi avtonomija omejena na več načinov, na primer z umestitvijo akademskega osebja v sistem javnih uslužbencev.[7][8]

Vodja in predstavnik univerze je rektor, ostali organi pa so še senat, ki je najvišji strokovni organ, upravni odbor, ki je odgovoren zlasti za materialne zadeve, in študentski svet, ki zastopa interese študentov. Članice – fakultete in akademije – vodijo dekani, poleg tega pa imajo lastne senate, upravne odbore, študentske svete, akademske zbore in druge organe.[6]

Največji delež skoraj 300 milijonov evrov vrednega proračuna (za leto 2015[1]) predstavljajo neposredna proračunska sredstva za izvajanje študijskih programov,[9] fakultete pa lahko pridobivajo sredstva tudi z naslova šolnin za izredni študij, kandidiranjem na nacionalnih in mednarodnih razpisih za raziskovalno dejavnost ter iz drugih virov.[6]

Članice univerze[uredi | uredi kodo]

Univerzo sestavlja 26 članic, od tega 23 fakultet in tri umetnostne akademije, ki izvajajo študijske programe v skladu z nacionalnim programom visokega šolstva.[6]

Trenutne članice[uredi | uredi kodo]

Bivše članice[uredi | uredi kodo]

Druge podrejene ustanove[uredi | uredi kodo]

Viri in opombe[uredi | uredi kodo]

  1. ^ 1,0 1,1 1,2 1,3 1,4 1,5 1,6 "Univerza v številkah". Univerza v Ljubljani. 2016. Pridobljeno dne 31.10.2016. 
  2. ^ Valič, Urša (13.12.2013). "Dan Univerze v Ljubljani". Muzej novejše zgodovine Slovenije. Pridobljeno dne 13.10.2016. 
  3. ^ Polec, Janko (1929). "Ljubljansko višje šolstvo v preteklosti in borba za slovensko univerzo". Zgodovina slovenske univerze v Ljubljani do leta 1929. Ljubljana: Rektorat Univerze kralja Aleksandra prvega. str. 173 in 181. 
  4. ^ "Zgodovina UL". Univerza v Ljubljani. 
  5. ^ Kuhar, Špela; Potokar, Robert (2008). Gremo v mesto Ljubljana. Ustanova Fundacija Piranesi. 
  6. ^ 6,0 6,1 6,2 6,3 "Statut Univerze v Ljubljani". Pravno-informacijski sistem. 28.1.2005. http://www.pisrs.si/Pis.web/pregledPredpisa?id=STAT98#. Pridobljeno 31.10.2016. 
  7. ^ Svetlik, Ivan (9.4.2016). "Komu koristita akademska svoboda in avtonomija univerz?". Delo. Pridobljeno dne 31.10.2016. 
  8. ^ Igličar, Albin (2005). "Avtonomija univerze v luči slovenske in evropske ustave ter bolonjske deklaracije". Revus 5: 91–101. doi:10.4000/revus.1816. 
  9. ^ Sklep o določitvi letnih sredstev za financiranje študijske dejavnosti za leto 2016. Ministrstvo RS za izobraževanje, znanost in šport. 6.6.2016. http://www.mizs.gov.si/fileadmin/mizs.gov.si/pageuploads/Visoko_solstvo/Statistika_in_analize/Financiranje/Sklep_o_dolocitvi_letnih_sredstev_za_TSF_2016.pdf. Pridobljeno 31.10.2016. 

Glej tudi[uredi | uredi kodo]

Zunanje povezave[uredi | uredi kodo]