Vodnikov spomenik
Vodnikov spomenik | |
 | |
  Lega na zemljevidu centra Ljubljane | |
| Lega | Vodnikov trg Mestna občina Ljubljana |
|---|---|
| Koordinati | 46°3′2.93″N 14°30′34.16″E / 46.0508139°N 14.5094889°EKoordinati: 46°3′2.93″N 14°30′34.16″E / 46.0508139°N 14.5094889°E |
| Zgrajeno | 1889 |
| Arhitekt | Jan Duffe (podstavek) |
| Kipar | Alojz Gangl |
| Uprava | ZVKD Ljubljana |
| RKD št. | 646 (opis enote)[1] |
| Razglasitev NSLP | 22. februar 1986 |
Vodnikov spomenik je spomenik pesniku Valentinu Vodniku na Vodnikovem trgu v stari Ljubljani. Postavili so ga leta 1889 pred poslopjem nekdanjega ljubljanskega liceja. Danes je na tem mestu trg, zato je kip proti trgu obrnjen s hrbtom.
Bronasti celopostavni kip, delo kiparja Alojza Gangla, je visok 2,5 m in stoji na kamnitem bloku, ta pa na stopničastem podstavku, oboje je delo arhitekta Jana Duffeja. Obdaja ga nizka železna ograja. Na podstavku je izpisana zadnja kitica Vodnikove pesmi »Moj spomenik«:
| “ | Ne hčere ne sina Po meni ne bo. |
” |
Pobudo za postavitev je dal pesnik in politik Lovro Toman ob 100. obletnici Vodnikovega rojstva, poziv za zbiranje prispevkov zanj pa je objavil Janez Bleiweis.[2] Gre za prvi slovenski narodni spomenik, postavljen v obdobju prebujajoče se slovenske narodne zavesti. Njegovo odkritje 30. junija 1889 sta spremljala velika slovesnost in tridnevno slavje, na katero je prišlo tisoče Slovencev z vse Kranjske. Poslopje liceja za njim so leta 1902 podrli, saj je bilo po velikem ljubljanskem potresu preveč poškodovano. To je sprožilo nekaj javnega negodovanja; tržnica, ki je nastala na tem mestu, je namreč veljala za premalo ugledno ozadje takemu obeležju.[3][4] Kasneje, ob proslavi 120. obletnice Ilirskih provinc leta 1929, je bil na sprednjo stran podstavka dodan bronast venec s svežnjem (fasces), črkama »R« in »F« (République Française), prisegajočo roko in napisom »Vodnik« nad njim, saj je bil Vodnik velik podpornik Ilirskih provinc.[2]
Sklici[uredi | uredi kodo]
- ↑ "Opis enote nepremične kulturne dediščine, evidenčna številka 646". Pregledovalnik Registra kulturne dediščine (Zakon o varstvu kulturne dediščine, Uradni list RS, št. 16/2008). Ministrstvo za kulturo Republike Slovenije.
- ↑ 2,0 2,1 "Spomeniki zaslužnim možem". Urad vlade RS za komuniciranje. Pridobljeno dne 30.6.2015.
- ↑ Žitko Durjava, Sonja (1992). "Spomeniki 19. stoletja na Slovenskem". Kronika. Vol. 40 no. 1. str. 23–28.
- ↑ Grgič, Jožica (20.2.2015). "Ljubljanski spomeniki: Danes v večnost, jutri v pozabo". Delo. Pridobljeno dne 30.6.2015.
Zunanje povezave[uredi | uredi kodo]
 |
Wikivir vsebuje izvorna besedila o temi: Moj spomenik |
Več gradiva o temi Vodnikov spomenik v Wikimedijini zbirki
Več gradiva o temi
| Četrtne skupnosti | |
|---|---|
| Znamenitosti |
|
| Gradovi in palače | |
| Verski objekti | |
| Kultura | |
| Znanost in izobraževanje | |
| Šport | |
| Ljudje | |
| Transport in infrastruktura | |
.svg){kind=small}