Narodna galerija Slovenije

Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Skoči na: navigacija, iskanje
Pročelje Narodnega doma
Narodna galerija - prizidek in vmesni trakt

Narodna galerija Slovenije je osrednja galerija slovenskih likovnih del. Ustanovljena je bila leta 1918. Hrani največjo zbirko umetnin, ki so nastale na slovenskem ozemlju v obdobjih med srednjim vekom in modernizmom.

Svoje prostore ima v stavbi ljubljanskega Narodnega doma na Cankarjevi cesti.

Zgodovina[uredi | uredi kodo]

Glavno stopnišče Narodne galerije leta 1933

Septembra leta 1869, po Vižmarskem taboru, se je skupina slovenskih rodoljubov zavezala, da bodo zgradili Slovenski dom. V ta namen so nabirali prostovoljne prispevke ter prirejali veselice. Društvo Narodna galerija je bilo ustanovljeno 18. septembra 1918. Del prostorov je prevzelo leta 1919, potem ko je eno leto razstavljalo umetnine v ljubljanski Kresiji. V prostore Narodnega doma, kot se je kasneje poimenoval, se je Narodna galerija preselila leta 1928. Prvo razstavo slovenskih avtorjev so odprli leta 1928, dokončno pa so jo uredili leta 1933. Leta 1945 je poslopje Narodnega doma postalo samo last Narodne galerije, ki je bila leta 1946 razglašena za državno ustanovo. V zgradbi je več let gostoval tudi Zavod za spomeniško varstvo, telovadno društvo Partizan pa je ostalo do leta 2010.

Poslopje[uredi | uredi kodo]

Glavni članek: Narodni dom, Ljubljana.

Narodni dom je monumentalna palača z neorenesančno fasado, zgrajena konec 19. stoletja ob promenadi med mestnim jedrom in parkom Tivoli. Zaradi prostorske stiske je bil leta 1993 severno od nje zgrajen prizidek, kamor so preselili del zbirk, zgradbi je kasneje povezal vmesni trakt. Sam Narodni dom je bil med leti 2012 in 2016 v celoti prenovljen.

Stalna zbirka Narodne galerije leta 1933

Stalna razstava[uredi | uredi kodo]

Stalna zbirka obsega predvsem slovensko in umetnostno gradivo evropskih slikarskih šol od 12. do 20. stoletja, to so glede na vrsto:

Galerija prikazuje stalno umetniško razstavo od obdobja srednjega veka do zgodnjega 20. stoletja. V osrednjem steklenem delu galerije je po restavraciji leta 2006 razstavljen tudi originalni baročni Robbov vodnjak.

Znani slovenski in evropski umetniki, ki so razstavljali v galeriji, so med drugim tudi:

Največjo zbirko lilkovnih del slovenskih avtorjev 20. stoletja hrani bližnja Moderna galerija v Ljubljani.

Viri[uredi | uredi kodo]

  • Ministrstvo za kulturo RS. »Nacionalni muzeji Slovenije«. Ljubljana: 2004
  • Darinka Kladnik, Preobrazbe Ljubljane, ZIP, ljubljana, 2004, ISBN 961-91035-2-1

Zunanje povezave[uredi | uredi kodo]

Koordinati: 46°3′13″N 14°30′0″E / 46.05361°N 14.50000°E / 46.05361; 14.50000