Anton Ažbe

Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Skoči na: navigacija, iskanje
Anton Ažbe
Portret
Anton Ažbe
Rojstvo 30. maj 1862({{padleft:1862|4|0}}-{{padleft:5|2|0}}-{{padleft:30|2|0}})[1]
Kranjska
Smrt 6. avgust 1905({{padleft:1905|4|0}}-{{padleft:8|2|0}}-{{padleft:6|2|0}}) (43 let)
München[2]
Državljanstvo Flag of Austria-Hungary (1869-1918).svg Avstro-Ogrska
Poklic slikar

Anton Ažbe [ánton ažbé], slovenski slikar, * 30. maj 1862, Dolenčice pri Javorjah pri Škofji Loki, † 6. avgust 1905, München.

Življenjepis[uredi | uredi kodo]

Rodil se je v hribovski vasici Dolenčice v Škofjeloškem hribovju očetu Juriju in materi Marjani. Najprej so ga poslali učit za duhovnika, ker mu je oče zgodaj umrl pa ga je varuh stric Janez javorski župan poslal v uk za trgovskega vajenca v Celovec. Po petih letih se je preselil v Ljubljano, kjer je kmalu opustil trgovski poklic in dve leti pomagal slikarju Janezu Wolfu, nato pa najprej odšel na likovno akademijo na Dunaj in zatem v München ter se razvil v izvrstnega risarja.

Ažbe je bil osrednja slovenska slikarska osebnost ob koncu 19. stoletja. Težil je k realizmu in uporabi čistih barv. Med letoma 1891 in 1901 je imel v Münchnu zasebno slikarsko šolo, ki so jo med drugim obiskovali Vasilij Vasiljevič Kandinski, Beta Vukanović, Matija Jama, Rihard Jakopič, Ivan Grohar, Matej Sternen in drugi. Čeprav ni Ažbe nikoli zapisal svojih naukov, jih nekaj poznamo: princip krogle (kar je bliže, je svetlejše) in kristalizacija barv (uporaba čistih barv) sta bila najpomembnejša, prav tako je spodbujal svoje učence k individualnemu razvoju.[3] Njegova najbolj znana slika je ženski portret »Zamorka« (1895), ki je na ogled v Narodni galeriji v Ljubljani. Na to sliko je bil Ažbe zelo ponosen, saj je bila študijska predloga njegovih naukov.[4]

Sklici[uredi | uredi kodo]

  1. ^ Record #118849409 // Gemeinsame Normdatei — 2012—2016.
  2. ^ Ажбе Антон — 3-е изд. — Moskva: Советская энциклопедия, 1969.
  3. ^ Anica Cevc (1988). Pota k Moderni in Ažbetova šola v Münchnu. Narodna galerija, Ljubljana. 
  4. ^ Anica Cevc (1988). Pota k Moderni in Ažbetova šola v Münchnu. Narodna galerija, Ljubljana. 
  5. ^ "Anton Ažbe: Zamorka". Narodna galerija. 2007-2012. Pridobljeno dne 2012-06-15. 
  6. ^ "Anton Ažbe: Pevska vaja". Narodna galerija. 2007-2012. Pridobljeno dne 2012-06-15. 
  7. ^ "Anton Ažbe: V haremu". Narodna galerija. 2007-2012. Pridobljeno dne 2012-06-15. 
  • Boris Dolničar (3. december 2015). "Domačija slikarja Antona Ažbeta". Slovenske novice. 

Zunanje povezave[uredi | uredi kodo]