Anton Ažbe

Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Jump to navigation Jump to search
Anton Ažbe
Portret
Anton Ažbe
Rojstvo30. maj 1862({{padleft:1862|4|0}}-{{padleft:5|2|0}}-{{padleft:30|2|0}})[1][2][…]
Kranjska
Smrt6. avgust 1905({{padleft:1905|4|0}}-{{padleft:8|2|0}}-{{padleft:6|2|0}}) (43 let)
München[4]
DržavljanstvoFlag of Hungary (1896-1915; angels; 3-2 aspect ratio).svg Avstro-Ogrska
Poklicslikar

Anton Ažbe [ánton ažbé], slovenski slikar, * 30. maj 1862, Dolenčice pri Javorjah pri Škofji Loki, † 6. avgust 1905, München.

Življenjepis[uredi | uredi kodo]

Rodil se je v hribovski vasici Dolenčice pri Javorjah v Škofjeloškem hribovju očetu Juriju in materi Marjani. Najprej so ga poslali učit za duhovnika, ker mu je oče zgodaj umrl pa ga je varuh stric Janez javorski župan poslal v uk za trgovskega vajenca v Celovec. Po petih letih se je preselil v Ljubljano, kjer je kmalu opustil trgovski poklic in dve leti pomagal slikarju Janezu Wolfu, nato pa najprej odšel na likovno akademijo na Dunaj in zatem v München ter se razvil v izvrstnega risarja. V Münchnu je bil absolvent, ko so ga prijatelji in kolegi pregovorili, naj odpre svojo risarsko šolo. Bil je namreč odličen korektor in z veseljem je pomagal pri popravkih, ko so ga za to prosili.

Ažbe je bil osrednja slovenska slikarska osebnost ob koncu 19. stoletja. Težil je k realizmu in uporabi čistih barv. Med letoma 1891 in 1905 je imel v Münchnu zasebno slikarsko in risarsko šolo, ki so jo med drugim obiskovali Alexej von Jawlenski, Vasilij Vasiljevič Kandinski, Beta Vukanović, Matija Jama, Rihard Jakopič, Ivan Grohar, Matej Sternen in drugi. Čeprav ni Ažbe nikoli zapisal svojih naukov, jih nekaj poznamo: princip krogle (kar je bliže, je svetlejše) in kristalizacija barv (uporaba čistih barv) sta bila najpomembnejša, prav tako je spodbujal svoje učence k individualnemu razvoju.[5] Njegova najbolj znana slika je ženski portret »Zamorka« (1895), ki je na ogled v Narodni galeriji v Ljubljani. Na to sliko je bil Ažbe zelo ponosen, saj je bila študijska predloga njegovih naukov.[6] Visela je v slikarski šoli in bila zgled kvalitetnega dela.

Žal je ohranjenih le petnajst del od skupno štiriindvajsetih, o kateri so poročali njegovi kolegi. Večino hranijo v Narodni galeriji v Ljubljani.


V zadnjem času o njem veliko pišejo ruski umetnostni zgodovinarji, ki preučujejo Ažbetov vpliv na ruske učence.

Sklici[uredi | uredi kodo]

  1. Record #118849409 // Gemeinsame Normdatei — 2012—2016.
  2. data.bnf.fr: platforma za odprte podatke — 2011.
  3. Grove Art Online, Grove Dictionary of Art OnlineOUP, 1998.
  4. Ажбе Антон // Большая советская энциклопедия: [в 30 т.] — 3-е изд. — Moskva: Советская энциклопедия, 1969.
  5. Anica Cevc (1988). Pota k Moderni in Ažbetova šola v Münchnu. Narodna galerija, Ljubljana.
  6. Anica Cevc (1988). Pota k Moderni in Ažbetova šola v Münchnu. Narodna galerija, Ljubljana.
  7. "Anton Ažbe: Zamorka". Narodna galerija. 2007–2012. Pridobljeno dne 2012-06-15.CS1 vzdrževanje: Date format (link)
  8. "Anton Ažbe: Pevska vaja". Narodna galerija. 2007–2012. Pridobljeno dne 2012-06-15.CS1 vzdrževanje: Date format (link)
  9. "Anton Ažbe: V haremu". Narodna galerija. 2007–2012. Pridobljeno dne 2012-06-15.CS1 vzdrževanje: Date format (link)
  • Slovenski impresionisti in njihov čas 1890-1920: vodnik po razstavi, 23. april 2008 - 8. februar 2009, Ljubljana: Narodna galerija, 2012 (elektronski vir).
  • Anton Ažbe: človek, slikar in učitelj [avtorji besedil Milček Komelj, Andrej Smrekar, pogovori z ustvarjalci podobe Antona Ažbeta Bojana Leskovar], Ljubljana, 2008.
  • Pariške zasebne likovne akademije in Ažbetova šola v Münchnu [Viktor Baranovski, Irina Khlebnikova], Ljubljana, 2006.
  • Anton Ažbe in ruski slikarji [Viktor Baranovski, Irina Hlebnikova], Ljubljana, 2002.
  • Anton Ažbe [Marijan Tršar], Ljubljana, 1991.
  • Anton Ažbe in njegova šola [katalog-zbornik uredil Karel Dobida; katalog razstavljenih del je sestavila Anica Cevc], Ljubljana: Narodna galerija, 1962.
  • Boris Dolničar (3. december 2015). "Domačija slikarja Antona Ažbeta". Slovenske novice.

Zunanje povezave[uredi | uredi kodo]