Predsedniška palača, Ljubljana

Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Skoči na: navigacija, iskanje
Vladna in predsedniška palača
Predsedniška palača, Ljubljana is located in Ljubljana-center
Predsedniška palača, Ljubljana
Lega na zemljevidu centra Ljubljane
Splošni podatki
Tip palača
Arhitekturni slog neorenesančna arhitektura
Lokacija na vogalih Prešernove ceste, Erjavčeve ceste in Gregorčičeve ulice v Ljubljani.[1]
Naslov Prešernova cesta 8
Erjavčeva cesta 17
regorčičeva ulica 20
Država Slovenija
Koordinate 46°2′58.5″N 14°29′52.64″E / 46.049583°N 14.4979556°E / 46.049583; 14.4979556
Trenutni najemniki Predsednik Republike Slovenije
Predsednik Vlade Republike Slovenije
Protokol Republike Slovenije
Generalni sekretariat Vlade Republike Slovenije
Začetek gradnje 1859
Dokončano 1897
Prenovljeno 1985, 2007[2]
Tehnični podatki
Število nadstropij 2
Projektiranje in gradnja
Arhitekt Emil von Förester
Ljubljana - Vladna palača
Lokacija Mestna občina Ljubljana
RKD št. 8816 (opis enote)[3]
Razglasitev NSLP 6. november 1993

Predsedniška palača ali Vladna palača je sedež Urada predsednika Republike Slovenije in Generalnega sekretariata Vlade Republike Slovenije. Stoji na vogalih Prešernove ceste, Erjavčeve ceste in Gregorčičeve ulice v Ljubljani.[1] Leta 1993 je bila razglašena za kulturni spomenik lokalnega pomena.[4]

Zgodovina[uredi | uredi kodo]

Ker so bili uradi deželne vlade raztreseni po Ljubljani in jih je poškodoval tudi potres leta 1895, se je deželna vlada odločila zgraditi novo stavbo. Palača je bila zgrajena po načrtih inženirja Rudolfa Bauerja. Graditi so začeli spomladi 1897, novembra 1898 so dobili prvo uporabno dovoljenje, marca 1899 pa še dokončno. Gradila je Kranjska stavbna družba.

Do leta 1918 je bil v njej sedež oblasti dežele Kranjske.[1] Pozneje so bili v njej: narodna vlada, veliki župani ljubljanske oblasti, bani Dravske banovine in po drugi svetovni vojni Izvršni svet Skupščine SRS ter ustavno sodišče.[1] Po letu 1975 je bilo v njej slovensko predsedstvo, od leta 1993 pa je v njej sedež predsednika republike in urad predsednika vlade.[1]

Arhitektura[uredi | uredi kodo]

Razsežna dvonadstropna stavba je zgrajena v neorenesančnem slogu. Obcestne fasade imajo pritličje in dve nadstropji, dvoriščna pa eno nadstropje. Glavni vhod se odpira na Prešernovo cesto in ga krasita alegoriji moči in zakona. Kipa je izdelal dunajski kipar Josef Beyer. Ob njem je na vsaki strani stranski vhod. Vhodi so tudi z Erjavčeve ceste in Gregorčičeve ulice. Vogale stavbe poudarjajo stolpi.[5] Ima dve dvorišči in veliko dvorano. V notranjosti stavbe so velike slike Gojmirja Antona Kosa z motivi iz slovenske zgodovine.

Glej tudi[uredi | uredi kodo]

Sklici[uredi | uredi kodo]

  1. ^ 1,0 1,1 1,2 1,3 1,4 "Vladna palača praznuje stoletnico". Slovenska tiskovna agencija. 11 November 1998. 
  2. ^ Predloga:Subscription Hajdinjak, Valentina (6.9.2007). "Odgovor: Nujna vzdrževalna dela, in ne lišpanje". Finance.si. 
  3. ^ "Opis enote nepremične kulturne dediščine, evidenčna številka 8816". Register kulturne dediščine, Ministrstvo za kulturo Republike Slovenije (Zakon o varstvu kulturne dediščine, Uradni list RS, št. 16/2008). 
  4. ^ "Ljubljana - Vladna palača". Ministrstvo za kulturo, Republike Slovenija. 
  5. ^ "Stavba deželne vlade – Predsedstvo Republike Slovenije". Arhitekturni vodnik. Zavod Trajekt. Pridobljeno dne 18. februarja 2012. 

Zunanje povezave[uredi | uredi kodo]