Prešernova cesta, Ljubljana

Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Jump to navigation Jump to search
Prešernova cesta
Presernova rd Ljubljana.jpg
Križišče z Vrtačo
Poimenovana po:France Prešeren
Vzdrževalec:Mestna občina Ljubljana
Dolžina:0,9 km
Lega:Zastava Slovenije Slovenija
Grb Mestne občine Ljubljana Mestna občina Ljubljana
Od:Rimska cesta in Trg mladinskih delovnih brigad
Do:Bleiweisova cesta
Ljubljana - Prešernova cesta
LegaMestna občina Ljubljana
RKD št.8797 (opis enote)[1]
Razglasitev NSLP6. november 1993

Prešernova cesta je ena izmed cest v središču Ljubljane.

Zgodovina[uredi | uredi kodo]

Leta 1949 je Mestni ljudski odbor Ljubljana preimenoval dotedanjo Bleiweisovo cesto.[2]

Nekdanja ulica[uredi | uredi kodo]

Do tedaj pa se je današnja Čopova imenovala Prešernova ulica.[3]

Današnja cesta[uredi | uredi kodo]

Po izgradnji Tivolske ceste (današnje Bleiweisove ceste) je cesta izgubila prometno povezovalno vlogo med Vičem in Šiško.

Leta 1980 je sledilo radikalno skrajšanje ceste, in sicer le na predel med Gosposvetsko cesto in Trgom mladinskih delovnih brigad; večji del ceste je bil preimenovan v Cesto VII. korpusa.[4]

Urbanizem[uredi | uredi kodo]

Cesta poteka od križišča z Rimsko cesto pri Trgu mladinskih delovnih brigad do križišča z Bleiweisovo cesto.

Na cesto se (od severa proti jugu) povezujejo: Cankarjeva cesta, Tomšičeva in Šubičeva ulica, Veselova ulica, Valvasorjeva ulica, Erjavčeva cesta, Gregorčičeva ulica ter Vrtača.

Ob cesti se nahajajo:

Javni potniški promet[uredi | uredi kodo]

Po delu Prešernove ceste potekajo trase mestnih avtobusnih linij št. 14, 18 in 18L. Na odseku je eno enosmerno postajališče mestnega potniškega prometa.

Postajališče MPP[uredi | uredi kodo]

smer jug - sever

postajališče št. linije
602011 Cankarjev dom 14, 18, 18L

Viri in opombe[uredi | uredi kodo]

  1. "Opis enote nepremične kulturne dediščine, evidenčna številka 8797". Pregledovalnik Registra kulturne dediščine (Zakon o varstvu kulturne dediščine, Uradni list RS, št. 16/2008). Ministrstvo za kulturo Republike Slovenije. 
  2. Valenčič, Vlado. (1989). Zgodovina ljubljanskih uličnih imen. Ljubljana: Zgodovinski arhiv, str. 221. (COBISS)
  3. Valenčič, Vlado. (1989). Zgodovina ljubljanskih uličnih imen. Ljubljana: Zgodovinski arhiv (COBISS)
  4. Valenčič, Vlado. (1989). Zgodovina ljubljanskih uličnih imen. Ljubljana: Zgodovinski arhiv, str. 238. (COBISS)

Glej tudi[uredi | uredi kodo]