Prešernova cesta, Ljubljana
| Prešernova cesta | |
|---|---|
 Križišče z Vrtačo | |
| Poimenovana po | France Prešeren |
| Vzdrževalec | Mestna občina Ljubljana |
| Dolžina | 0,9 km |
| Lega |  Slovenija.svg){kind=small} Mestna občina Ljubljana |
| Od | Rimska cesta in Trg mladinskih delovnih brigad |
| Do | Bleiweisova cesta |
Ljubljana - Prešernova cesta | |
| Lega | Mestna občina Ljubljana |
| RKD št. | 8797 (opis enote)[1] |
| Razglasitev NSLP | 6. november 1993 |
Prešernova cesta je ena izmed cest v središču Ljubljane.
Zgodovina
[uredi | uredi kodo]Leta 1949 je Mestni ljudski odbor Ljubljana preimenoval dotedanjo Bleiweisovo cesto.[2]
Nekdanja ulica
[uredi | uredi kodo]Do tedaj pa se je današnja Čopova imenovala Prešernova ulica.[3]
Današnja cesta
[uredi | uredi kodo]Po izgradnji Tivolske ceste (današnje Bleiweisove ceste) je cesta izgubila prometno povezovalno vlogo med Vičem in Šiško.
Leta 1980 je sledilo radikalno skrajšanje ceste, in sicer le na predel med Gosposvetsko cesto in Trgom mladinskih delovnih brigad; večji del ceste je bil preimenovan v Cesto VII. korpusa.[4]
Urbanizem
[uredi | uredi kodo]
Cesta poteka od križišča z Rimsko cesto pri Trgu mladinskih delovnih brigad do križišča z Bleiweisovo cesto.
Na cesto se (od severa proti jugu) povezujejo: Cankarjeva cesta, Tomšičeva in Šubičeva ulica, Veselova ulica, Valvasorjeva ulica, Erjavčeva cesta, Gregorčičeva ulica ter Vrtača.
Ob cesti se nahajajo:
- Pravoslavna cerkev v Ljubljani,
- Narodna galerija,
- Moderna galerija,
- Vila Ebenspanger,
- Veleposlaništvo ZDA v Sloveniji,
- Narodni muzej,
- Prirodoslovni muzej Slovenije,
- Veleposlaništvo Nemčije v Sloveniji,
- Avstrijski konzulat,
- Častni konzulat Indonezije,
- Policijska uprava Ljubljana,
- Mladika,
- Cankarjev dom,
- Predsedniška palača,
- Ekonomska šola Ljubljana,...
Javni potniški promet
[uredi | uredi kodo]Po delu Prešernove ceste potekajo trase mestnih avtobusnih linij št. 14, 18 in 18L. Na odseku je eno enosmerno postajališče mestnega potniškega prometa.
Postajališče MPP
[uredi | uredi kodo]|
smer jug - sever
|
Viri in opombe
[uredi | uredi kodo]- ↑ »Opis enote nepremične kulturne dediščine, evidenčna številka 8797«. Geografski informacijski sistem kulturne dediščine. Ministrstvo za kulturo Republike Slovenije.
- ↑ Valenčič, Vlado. (1989). Zgodovina ljubljanskih uličnih imen. Ljubljana: Zgodovinski arhiv, str. 221. (COBISS)
- ↑ Valenčič, Vlado. (1989). Zgodovina ljubljanskih uličnih imen. Ljubljana: Zgodovinski arhiv (COBISS)
- ↑ Valenčič, Vlado. (1989). Zgodovina ljubljanskih uličnih imen. Ljubljana: Zgodovinski arhiv, str. 238. (COBISS)
Glej tudi
[uredi | uredi kodo]