Register kulturne dediščine Slovenije
Register kulturne dediščine Slovenije je uradna evidenca oz. osrednja zbirka podatkov o dediščini v Sloveniji. Vodi se zaradi informacijske podpore izvajanja varstva dediščine, namenjen pa je tudi predstavitvi in raziskovanju dediščine ter vzgoji, izobraževanju in razvijanju zavesti v javnosti o pomenu dediščine.
Register sestavljajo trije medsebojno povezani deli: Register nepremične dediščine, Register nesnovne dediščine ter Register premične dediščine.
V praksi se Register nepremične kulturne dediščine v Sloveniji vodi od leta 1991, Register nesnovne kulturne kulturne dediščine se vodi od leta 2009, Register premične kulturne dediščine pa še ni vzpostavljen.
Opis enote dediščine
[uredi | uredi kodo]Opis enote dediščine v registru je zbirka podatkov o posamezni enoti in vsebuje osnovne podatke o njej. Poleg opisnih podatkov vsebuje tudi geolokacijske, o njeni umestitvi v javni prostor.
Vpis v register
[uredi | uredi kodo]Z vpisom enota dediščine dobi enotno identifikacijo dediščine, t.i. EID oznako, ki enoto enolično identificira in se le-ta uporablja pri vseh postopkih varstva (evidentiranje, dokumentiranje, razglašanje kulturnih spomenikov, varstvo dediščine v prostorskih aktih, izdajanje kulturnovarstvenih aktov, financiranje in drugo).[1]
Vpis v register pomeni le informacijsko podporo izvajanju varstva dediščine, saj so v registru samo osnovni podatki o registrirani dediščini – opis, fotografija, koordinate in podobno in nima več neposrednih posledic za lastnika dediščine.[2] V treh medsebojno povezanih delih (nepremična, nesnovna, premična kulturna dediščina) se za spomenike vodijo posebej varstveni podatki, ki obsegajo: listine varstva, opis varstva, varstveni režim in podatke o lastniku spomenika.
Zakonodaja določa, da se v register vpisujejo enote, starejše od 50 let.[3]
Enota dediščine, ki je izgubila dediščinske lastnosti, ostane evidentirana v registru, čeprav se v prostoru ne varuje več. Takšne enote imajo dokumentarno (arhivsko) kategorijo varstva.
Sklici
[uredi | uredi kodo]- ↑ »Register kulturne dediščine Slovenije«. Pridobljeno 20. septembra 2024.
- ↑ Savin Jogan (2008). Pravno varstvo dediščine. Oddelek za dediščino fakultete za humanistične študije Univerze na Primorskem. str. 154. ISBN 978-961-6328-66-1.
- ↑ Grilc, Jan (2012). »Vpisovanje inženirskih objektov v register kulturne dediščine«. IZS.NOVO. Zv. 15, št. 62. Inženirska zbornica Slovenije. ISSN 2232-6308. Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 17. februarja 2013. Pridobljeno 13. maja 2013.
Viri
[uredi | uredi kodo]- Pravilnik o registru kulturne dediščine, Uradni list Republike Slovenije, št. 66/2009 z dne 21. 8. 2009