Predsednik Republike Slovenije
| Predsednik Republike Slovenije | |
|---|---|
 | |
.jpg) | |
| Naslov |
Urad predsednika Erjavčeva 17 1000 Ljubljana |
| Mandat | 5 let |
| Predsednik vlade | Marjan Šarec |
| Spletna stran | http://www.up-rs.si/ |
| Slovenija |
 Članek je del serije: |
|
|
|
|
Predsednik Republike Slovenije je najvišji politični funkcionar v Sloveniji, ki »predstavlja Republiko Slovenijo in je Vrhovni poveljnik njenih obrambnih sil« (102. člen ustave Republike Slovenije). Prvi predsednik je bil Milan Kučan, trenutno pa mesto predsednika zaseda nekdanji premier Borut Pahor.
Vsebina
Predsednik Predsedstva Socialistične Republike Slovenije (1974 - 1992)[uredi | uredi kodo]
Funkcija predsednika je bila uvedena leta 1974 z Ustavo Socialistične federativne republike Jugoslavije in Ustavo Socialistične republike Slovenije istega leta kot predsednika kolektivnega organa, ki je opravljal funkcijo šefa države na ravni republike in je bil ustreznica Predsedstvu SFRJ na zvezni ravni. Položaj se je imenoval Predsednik Predsedstva Socialistične republike Slovenije. Ta naziv je bil 1990 spremenjen v Predsednika predsedstva Republike Slovenije, ukinjen pa je bil z novo ustavo, sprejeto 23. decembra 1991, ko je bila vpeljana individualna funkcija šefa države, ki je v veljavi še danes: Predsednik Republike Slovenije.
Seznam predsednikov Predsedstva SR Slovenije[uredi | uredi kodo]
| Ime | Začetek opravljanja funkcije | Konec opravljanja funkcije | Stranka | |
| 1 | Sergej Kraigher | 1974 | 1979 | Zveza komunistov Slovenije |
| 2 | Viktor Avbelj-Rudi | 1979 | 1984 | Zveza komunistov Slovenije |
| 3 | France Popit | 1984 | 1988 | Zveza komunistov Slovenije |
| 4 | Janez Stanovnik | 1988 | 1990 | Zveza komunistov Slovenije / Združena lista socialnih demokratov |
| 5 | Milan Kučan | 1990 | 1992 | Neodvisni |
Predsednik Republike Slovenije (1991 - danes)[uredi | uredi kodo]
Funkcija predsednika Slovenije je bila ustanovljena 23. decembra 1991, ko je Skupščina Republike Slovenije sprejela Ustavo Republike Slovenije. Ta funkcijo precej omejuje, tako da je predsedovanje bolj kot ne reprezentativno. Med ostalimi pristojnostmi predsednika je le-ta tudi vrhovni poveljnik slovenske vojske. Predsednik je neposredno izvoljen s strani državljanov, ki so volilni upravičenci, vsakih 5 let. Vsak državljan, star vsaj 18 let lahko kandidira za predsednika, vendar je lahko izvoljen samo dvakrat zaporedoma. Število mandatov ni omejeno.
Glej Seznam predsednikov Republike Slovenije.
Ustava Republike Slovenije o predsedniku[uredi | uredi kodo]
| IV. DRŽAVNA UREDITEV
c) Predsednik republike |
|---|
102. člen
(funkcija predsednika republike) Predsednik republike predstavlja Republiko Slovenijo in je vrhovni poveljnik njenih obrambnih sil.
103. člen
(volitve predsednika republike)
Predsednik republike se izvoli na neposrednih, splošnih in tajnih volitvah.
Za predsednika republike je kandidat izvoljen z večino veljavnih glasov.
Predsednik republike je izvoljen za dobo petih let, vendar največ dvakrat zaporedoma. Če se mandatna doba predsednika republike izteče med vojno ali med trajanjem izrednega stanja, mu mandat preneha šest mesecev po prenehanju vojnega ali izrednega stanja.
Za predsednika republike je lahko izvoljen le državljan Slovenije.
Volitve za predsednika republike razpiše predsednik državnega zbora. Predsednik republike mora biti izvoljen najkasneje 15 dni pred potekom mandatne dobe prejšnjega predsednika.
104. člen
(prisega predsednika republike)
Pred nastopom funkcije izreče predsednik republike pred državnim zborom naslednjo prisego:
Prisegam, da bom spoštoval(a) ustavni red, da bom ravnal(a) po svoji vesti in z vsemi svojimi močmi deloval(a) za blaginjo Slovenije.
105. člen
(nezdružljivost funkcije predsednika republike)
Funkcija predsednika republike je nezdružljiva z opravljanjem druge javne funkcije ali poklica.
106. člen
(nadomeščanje predsednika republike)
V primeru trajnega zadržka, smrti, odstopa ali drugega prenehanja predsednikove funkcije do izvolitve novega predsednika funkcijo predsednika republike začasno opravlja predsednik državnega zbora. V tem primeru je treba razpisati volitve za novega predsednika republike najkasneje v 15 dneh po prenehanju funkcije prejšnjega.
Predsednik državnega zbora začasno opravlja funkcijo predsednika republike tudi med zadržanostjo predsednika republike.
107.člen
(pristojnosti predsednika republike)
Na zahtevo državnega zbora mora predsednik republike izreči mnenje o posameznem vprašanju.
108. člen
(uredbe z zakonsko močjo)
Kadar se državni zbor zaradi izrednega stanja ali vojne ne more sestati, lahko predsednik republike na predlog vlade izdaja uredbe z zakonsko močjo.
Z uredbo z zakonsko močjo se lahko izjemoma omejijo posamezne pravice in temeljne svoboščine, kakor to določa 16. člen te ustave.
Predsednik republike mora uredbe z zakonsko močjo predložiti v potrditev državnemu zboru takoj, ko se ta sestane.
109.člen
(odgovornost predsednika republike)
Če predsednik republike pri opravljanju svoje funkcije krši ustavo ali huje krši zakon, ga državni zbor lahko obtoži pred ustavnim sodiščem. Le-to ugotovi utemeljenost obtožbe ali obtoženega oprosti, z dvotretjinsko večino glasov vseh sodnikov pa lahko odloči o odvzemu funkcije. Potem ko ustavno sodišče dobi sklep državnega zbora o obtožbi, lahko odloči, da predsednik republike do odločitve o obtožbi začasno ne more opravljati svoje funkcije.
|
Viri[uredi | uredi kodo]
Glej tudi[uredi | uredi kodo]
- Seznam predsednikov Republike Slovenije
- Predsednik Državnega zbora Republike Slovenije
- Predsednik Vlade Republike Slovenije
