Sergio Mattarella

Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Pojdi na navigacijo Pojdi na iskanje
Sergio Mattarella
Sergio Mattarella Presidente della Repubblica Italiana.jpg
Predsednik Italije
Trenutni nosilec naziva
Začetek delovanja
3. februar 2015
PremierMatteo Renzi
Paolo Gentiloni
Giuseppe Conte
Mario Draghi
PredhodnikGiorgio Napolitano
Osebni podatki
RojstvoSergio Mattarella
23. julij 1941({{padleft:1941|4|0}}-{{padleft:7|2|0}}-{{padleft:23|2|0}})[1][2][…] (81 let)
Palermo, Sicilija, Italija[4]
Politična strankaKrščanska demokracija (do 1994)
Italijanska ljudska stranka (1994-2002)
Demokracija je svoboda - Ivanjščica (2002-2007)
Demokratska stranka (2007-2009)
Poklicpolitik, odvetnik, univerzitetni profesor, sodnik
PodpisMattarella firma.svg
quirinale.it/page/biografia

Sergio Mattarella [sèrdžo mattarèlla], italijanski odvetnik in sodnik, predsednik Italije, 23. julij 1941, Palermo, Sicilija.

Krščansko-levičarski politik Mattarella je bil vodilni član stranke Democrazia Cristiana od zgodnjih osemdesetih let prejšnjega stoletja do njenega razpada. Od leta 1987 do 1989 je bil minister za parlamentarne odnose in minister za izobraževanje med letoma 1989 in 1990. Leta 1994 je bil med ustanovitelji Italijanske ljudske stranke (PPI), med letoma 1998 in 1999 pa podpredsednik vlade Italije, in minister za obrambo od 1999 do 2001. Stranki La Margherita se je pridružil leta 2002 in bil eden od ustanoviteljev Demokratske stranke (PD) leta 2007. Zapustil jo je, ko se je leta 2008 politično upokojil. Med letoma 2011 in 2015 je bil ustavni sodnik 2011 do 2015.[5]

31. januarja 2015 je bil Mattarella na četrtem glasovanju izvoljen na mesto predsednika države, podprla pa ga je levosredinska koalicijska večina, ki jo vodijo PD in sredinske stranke.[6] Za drugi mandat je bil ponovno izvoljen 29. januarja 2022, s čimer je postal drugi ponovno izvoljen italijanski predsednik, prvi je bil njegov predhodnik Giorgio Napolitano.[7] Od leta 2022 so pod njegovim predsedovanjem delovali štirje premierji, med njimi Matteo Renzi, tedanji vodja PD in glavni podpornik njegove predsedniške kandidature,[8] Paolo Gentiloni, vodilni član PD, ki je Renzija nasledil po njegovem odstopu leta 2016. ,[5] Giuseppe Conte, takrat neodvisni politik, ki je vladal tako z desnimi kot levimi koalicijami v dveh zaporednih vladah,[9] in Mario Draghi, bankir in nekdanji predsednik Evropske centralne banke, ki ga je Mattarella imenoval za vodenje vlade narodne enotnosti po Contejevem odstopu.[10]

Mladost[uredi | uredi kodo]

Sergio Mattarella (levo) in oče Bernardo

Mattarella se je rodil v Palermu v ugledni sicilijanski družini. Njegov oče Bernardo Mattarella je bil antifašist, ki je skupaj z Alcidejem De Gasperijem in drugimi vidnimi katoliškimi politiki ustanovil Krščansko demokracijo (DC), ki je prevladovala na italijanski politični sceni skoraj petdeset let, Bernardo je bil večkrat tudi minister.[11] Njegova mati Maria Buccellato je izhajala iz družine Trapani iz višjega srednjega razreda.[12][13]

Sergio Mattarella leta 1992

V mladosti se je Sergio Mattarella zaradi očetove politične službe preselil v Rim. Tam je postal član Katoliške akcije (AC), velikega katoliškega laičnega združenja, in bil med letoma 1961 in 1964 regionalni predsednik za Lazio. Po tem, ko je obiskoval Istituto San Leone Magno, klasični licej (liceo classico) v Rimu[14] je študiral pravo na rimski univerzi Sapienza, kjer se je pridružil Italijanski katoliški federaciji univerzitetnih študentov.[15]

Politično delovanje[uredi | uredi kodo]

Je politik katoliške levice. Med letoma 1987 in 1989 je bil minister za parlamentarne odnose, minister za javno šolstvo od 1989 do 1990, podpredsednik vlade Italije od 1998 do 1999 in minister za obrambo od 1999 do 2001. Leta 2011 je bil za sodnika na ustavnem sodišču. 31. januarja 2015 je bil Mattarella na četrtem glasovanju izvoljen za predsednika Italijanske republike, ki ga je podprla široka sredinska in levosredinska večina, ki jo je vodila Demokratska stranka (PD).[16]

Predsedovanje[uredi | uredi kodo]

Do leta 2022 so pod Mattarellovim predsedovanjem delovali štirje ministrski predsedniki: Matteo Renzi, takrat vodja PD in glavni podpornik Mattarellove kandidature,[17] Paolo Gentiloni, vodilni član Demokratske stranke, ki je nasledil Renzija po njegovem odstopu leta 2016,[18] Giuseppe Conte, neodvisni politik, ki je vladal tako z desnimi kot levimi koalicijami v dveh zaporednih vladah,[19] nazadnje pa tudi Mario Draghi, bankir in nekdanji predsednik Evropske centralne banke. Slednjemu je Mattarella naložil vodenje vlade narodne enotnosti po Contejevem odstopu.[20] Ob koncu prvega mandata se sprva za ponovno izvolitev ni odločil. Na prigovarjanje pa je v ponovno izvolitev za predsednika republike privolil 29. januarja 2020, po sedmih neuspešnih krogih iskanja njegovega naslednika in bil istega dne tudi izvoljen.[21][22]

Odnos do Slovenije in Slovencev v Italiji[uredi | uredi kodo]

Mattarella s slovenskim predsednikom Pahorjem na Kvirinalu

13. julija 2020 sta s slovenskim predsednikom Borutom Pahorjem položila vence k bazoviškim junakom in bazoviškem šohtu, skupaj sta se udeležila tudi vrnitve Narodnega doma v Trstu slovenski narodni skupnosti.[23] Skupaj sta podprla tudi dodelitev naziva Evropska prestolnica kulture Gorici in Novi Gorici.[24] Ob izteku prvega predsedniškega mandata se mu je Slovenska kulturno-gospodarska zveza zahvalila za njegovo vlogo pri gradnji medsebojnega spoštovanja in utrditvi ugleda države.[25] 21. oktobra 2021 mu je bil podeljen red za izredne zasluge Republike Slovenije.[26]

Ob ponovni izvolitvi na mesto predsednika Italijanske republike je Mattarella Boruta Pahorja povabil na zasebno večerjo v predsedniško palačo.[27]

Osebno življenje[uredi | uredi kodo]

Mattarella je bil poročen z Mariso Chiazzese, hčerko Laura Chiazzeseja, profesorja rimskega prava in rektorja univerze v Palermu. Njegova žena je umrla leta 2012. Ima tri otroke:[28] Bernardo Giorgio (rojen 1968),[29] Laura (1968) in Francesco (1973). Njegovega brata Piersantija Mattarella je leta 1980 na Siciliji umorila Cosa Nostra, medtem, ko je bil predsednik regionalne vlade Sicilije. Drugi brat, Antonio Mattarella, je bil med letoma 2005 in 2017 generalni direktor oddelka za investicijsko bančništvo pri Goldman Sachsu.[30][31] Njegova hči Laura je delovala kot de facto prva dama in spremljala svojega očeta na uradnih potovanjih zunaj Italije.[32][33]

Odlikovanja[uredi | uredi kodo]

Italijanska odlikovanja[uredi | uredi kodo]

Tuja odlikovanja[uredi | uredi kodo]

Glej tudi[uredi | uredi kodo]

Sklici[uredi | uredi kodo]

  1. http://www.quirinale.it/qrnw/statico/presidente/biografia.htm
  2. Salzburgwiki
  3. BeWeB
  4. Record #1070597058 // Gemeinsame Normdatei — 2012—2016.
  5. "La biografia del Presidente Sergio Matatrella" (italijanščina). Presidency of the Italian Republic. 3 February 2015. Pridobljeno dne 7 February 2022.
  6. "L'elezione del Presidente Sergio Mattarella" (italijanščina). Presidency of the Italian Republic. Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 18 January 2022. Pridobljeno dne 1 January 2022.
  7. "Mattarella re-elected Italian president for second term" (italijanščina). ANSA. 29 January 2022. Pridobljeno dne 4 February 2022.
  8. Foster, Peter; Squires, Nick; Vogt, Andrea (3 December 2016). "Europe holds its breath as Italy heads to the polls for critical referendum". The Telegraph. Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 12 January 2022.
  9. Borrelli, Silvia Sciorilli (9 August 2019). "Matteo Salvini calls confidence vote in Italian PM". Politico. Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 16 August 2019. Pridobljeno dne 5 September 2019.
  10. "Mario Draghi sworn in as prime minister of Italy". The Guardian. 13 February 2021. Pridobljeno dne 8 February 2022.
  11. Gigante Lorenzo. "Personaggi Trapanesi – Bernardo Mattarella". trapaninostra.it.
  12. Santoro, Gianpaolo (30 January 2015). "La saga dei Mattarella". il Napoletano (italijanščina). Pridobljeno dne 1 January 2022.
  13. Bolignani, Giovanni (2001). Bernardo Mattarella: biografia politica di un cattolico siciliano. Rubbettino Editore. str. 97–. ISBN 978-88-498-0214-6.
  14. "Dagli ex popolari agli amici del San Leone il mondo riservato del giudice costituzionale - la Repubblica.it". la Repubblica (italijanščina). 30 January 2015. Pridobljeno dne 1 January 2022.
  15. "Mattarella, Sergio nell'Enciclopedia Treccani". Treccani (italijanščina). Pridobljeno dne 1 January 2022.
  16. "l'elezione del Presidente Sergio Mattarella". Quirinale (italijanščina). Pridobljeno dne 1 January 2022.
  17. Foster, Peter; Squires, Nick; Vogt, Andrea (3 December 2016). "Europe holds its breath as Italy heads to the polls for critical referendum". The Telegraph. Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 2022-01-12.
  18. Rovelli, Michela (11 December 2016). "Governo, Gentiloni accetta l'incarico di governo: "Un grande onore"". Corriere della Sera (italijanščina). Pridobljeno dne 14 April 2019.
  19. Borrelli, Silvia Sciorilli (9 August 2019). "Matteo Salvini calls confidence vote in Italian PM". POLITICO. Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 16 August 2019. Pridobljeno dne 5 September 2019.
  20. "Mario Draghi's new government to be sworn in on Saturday". The Guardian. 12 February 2021.
  21. "Italijanski predsednik Mattarella uslišal prošnje in privolil v nov mandat". RTVSLO.si. Pridobljeno dne 2022-01-29.
  22. "Sergio Mattarella izvoljen za predsednika Italije". RTVSLO.si. Pridobljeno dne 2022-01-29.
  23. "Pahor in Mattarella položila venca k spomenikoma v Bazovici #foto #video". siol.net. Pridobljeno dne 2020-10-21.
  24. "Pahor na srečanju z Matarrello: Gorici se zraščata "v eno mesto"". N1. 2021-10-21. Pridobljeno dne 2022-01-23.
  25. "STA: SKGZ ob iztekanju mandata z zahvalo Mattarelli". www.sta.si. Pridobljeno dne 2022-01-23.
  26. "Celebrazione della nomina a Capitale europea della cultura 2025 delle città di Gorizia e Nova Gorica".
  27. "Predsednik Republike Slovenije | Prisrčno srečanje predsednika Pahorja in predsednika Mattarelle". www.up-rs.si. Pridobljeno dne 2022-02-11.
  28. "Sergio Mattarella: profilo privato di un uomo misurato" (italijanščina). Panorama. 30 January 2015. Pridobljeno dne 31 January 2015.
  29. "Prof. Bernardo Giorgio Mattarella, ordinario dell'Università Luiss". IRPA - Istituto di Ricerche sulla Pubblica Amministrazione. Pridobljeno dne 29 May 2018.
  30. Lillo, Marco (1 February 2015). "Nino Mattarella, il fratello del presidente e i prestiti dall'usuraio Enrico Nicoletti" (italijanščina). Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 1 February 2015. Pridobljeno dne 6 June 2020. and professional profile.
  31. "Oggi Goldman Sachs non ha più bisogno dei Prodi, Monti, Letta, che la introducano ai tavoli che tavoli che contano. La partita si è fatta più europea" (italijanščina). 12 June 2013. Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 6 June 2020. Pridobljeno dne 6 June 2020.
  32. Gadici, Sofia (29 January 2022). "Laura Mattarella, chi è la first lady italiana". La Repubblica (italijanščina). Pridobljeno dne 30 January 2022.
  33. Palazzo, Silvana (29 January 2022). "Laura Mattarella, chi è la figlia del Presidente della Repubblica Sergio Mattarella/ È ancora la First Lady". Il Sussidiario (italijanščina). Pridobljeno dne 30 January 2022.
  34. "President Tebboune awards Medal of National Merit to Italian counterpart". Algerian Embassy in Lisbon. 8 November 2021. Pridobljeno dne 7 February 2022.
  35. "Declaración conjunta de los presidentes Mauricio Macri y Sergio Mattarella". Casa Rosada. 8 May 2017. Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 12 December 2021 – via YouTube.
  36. "Meeting of the Presidents of Armenia and Italy took place at the Presidential Palace". Presidency of the Republic of Armenia. 30 July 2018. Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 29 November 2020. Pridobljeno dne 29 June 2019.
  37. "The Order of the President of the Republic of Azerbaijan on awarding "Heydar Aliyev" Order to Sergio Mattarella". Presidency of the Azerbaijan Republic. 18 July 2018. Pridobljeno dne 7 February 2022.
  38. "Incontro con S.M. il Re Filippo dei Belgi, in visita ufficiale" (italijanščina). Presidency of the Italian Republic. Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 1 December 2021. Pridobljeno dne 1 December 2021.
  39. "Il Presidente Sergio Mattarella accolto dal Presidente della Repubblica del Camerun, Paul Biya" (italijanščina). Presidency of the Italian Republic. Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 26 November 2020. Pridobljeno dne 15 November 2018.
  40. "Estonian State Decoarations". Presidency of the Republic of Estonia. Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 4 February 2021. Pridobljeno dne 15 November 2018.
  41. "Suomen Valkoisen Ruusun ritarikunnan suurristin ketjuineen ulkomaalaiset saajat". Ritarikunnat (finščina). Presidency of the Republic of Finland. Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 4 September 2019. Pridobljeno dne 14 April 2019.
  42. "Il Presidente della Repubblica Sergio Mattarella in Visita di Stato accolto dal Presidente della Repubblica di Finlandia, Sauli Niinistö" (italijanščina). Presidency of the Italian Republic. Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 21 July 2020. Pridobljeno dne 15 November 2018.
  43. "Pranzo di Stato offerto dal Presidente della Repubblica Francese in onore del Presidente Mattarella" (italijanščina). Presidency of the Italian Republic. Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 9 July 2021. Pridobljeno dne 6 July 2021.
  44. "Visita di Stato del Presidente della Repubblica Federale di Germania, Frank-Walter Steinmeier – Villa Rosebery" (italijanščina). Presidency of the Italian Republic. Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 4 February 2021. Pridobljeno dne 20 September 2019.
  45. "Il Presidente Sergio Mattarella accoglie al Quirinale il Presidente della Repubblica Ellenica, Prokopios Pavlopoulos" (italijanščina). Presidency of the Italian Republic. Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 26 November 2020. Pridobljeno dne 15 November 2018.
  46. "Par Triju Zvaigžņu ordeņa piešķiršanu". Latvijas Vēstnesis (latvijščina). Presidency of the Republic of Latvia. Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 11 April 2019. Pridobljeno dne 11 April 2019.
  47. "Cerimonia di benvenuto al Castello di Riga" (italijanščina). Presidency of the Italian Republic. Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 8 October 2020. Pridobljeno dne 15 November 2018.
  48. "Lithuania and Italy stand united against challenges" (litovščina). Presidency of the Republic of Lithuania. Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 4 February 2021. Pridobljeno dne 30 January 2022.
  49. "Il Presidente della Repubblica Sergio Mattarella in visita di Stato a Malta accolto dal Presidente della Repubblica, Marie Louise Coleiro Preca" (italijanščina). Presidency of the Italian Republic. Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 26 November 2020. Pridobljeno dne 15 November 2018.
  50. "Il Presidente della Repubblica Italiana, Sergio Mattarella, accolto dal Presidente degli Stati Uniti Messicani, Enrique Peña Nieto, a Palacio Nacional" (italijanščina). Presidency of the Italian Republic. Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 19 November 2020. Pridobljeno dne 15 November 2018.
  51. "Il Presidente della Repubblica Sergio Mattarella accoglie al Quirinale le Loro Maestà il Re Willem Alexander e la Regina Máxima dei Paesi Bassi in Visita di Stato in Italia" (italijanščina). Presidency of the Italian Republic. Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 29 November 2020. Pridobljeno dne 15 November 2018.
  52. "Arrivo delle LL.MM. il Re Harald V e la Regina Sonja di Norvegia in Visita di Stato" (italijanščina). Presidency of the Italian Republic. Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 8 October 2020. Pridobljeno dne 15 November 2018.
  53. "Il Presidente Sergio Mattarella accolto a Praça do Império dal Presidente della Repubblica Portoghese Marcelo Rebelo de Sousa" (italijanščina). Presidency of the Italian Republic. Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 8 August 2020. Pridobljeno dne 15 November 2018.
  54. "Il Presidente Sergio Mattarella al suo arrivo a Bucarest per la visita ufficiale in Romania" (italijanščina). Presidency of the Italian Republic. Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 26 November 2020. Pridobljeno dne 15 November 2018.
  55. "Celebrazione della nomina a Capitale europea della cultura 2025 delle città di Gorizia e Nova Gorica". Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 21 October 2021. Pridobljeno dne 21 October 2021.
  56. "Il Presidente Sergio Mattarella accoglie S.A.E. il Principe e Gran Maestro del Sovrano Militare Ordine di Malta Frà Robert Matthew Festing, in visita ufficiale" (italijanščina). Presidency of the Italian Republic. Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 31 December 2019. Pridobljeno dne 15 November 2018.
  57. "Real Decreto 974/2021, de 8 de noviembre, por el que se concede el Collar de la Orden de Isabel la Católica a Su Excelencia señor Sergio Mattarella, Presidente de la República Italiana". Boletín Oficial del Estado (španščina). 8 November 2021. Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 16 November 2021. Pridobljeno dne 1 January 2022.
  58. "Pranzo di Stato". Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 17 November 2021. Pridobljeno dne 17 November 2021.
  59. "Pranzo di Stato al Palazzo Reale" (italijanščina). Presidency of the Italian Republic. Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 29 November 2020. Pridobljeno dne 14 November 2018.
  60. "Il Presidente Sergio Mattarella con S.E. Rev.ma Mons. Giovanni Angelo Becciu, Sostituto per gli Affari Generali della Segreteria di Stato, in occasione della consegna del Gran Collare" (italijanščina). Presidency of the Italian Republic. Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 5 December 2020. Pridobljeno dne 15 November 2018.
Politične funkcije
Predhodnik: 
Gaetano Gifuni
Minister for Parliamentary Affairs
1987–1989
Naslednik: 
Egidio Sterpa
Predhodnik: 
Giovanni Galloni
Minister za izobraževanje
1989–1990
Naslednik: 
Gerardo Bianco
Predhodnik: 
Walter Veltroni
Podpredsednik vlade
1998–1999
Nezasedeno
Naslednji nosilec naziva
Gianfranco Fini
Predhodnik: 
Carlo Scognamiglio
Minister za obrambo
1999–2001
Naslednik: 
Antonio Martino
Predhodnik: 
Giorgio Napolitano
Predsednik Italijanske republike
2015–danes
Trenutni nosilec naziva
Funkcije na pravnem področju
Predhodnik: 
Ugo De Siervo
Sodnik Ustavnega sodišča
2011–2015
Naslednik: 
Augusto Barbera
Vrstni red nasledstva
Prvi Prednostni vrstni red Italijanske republike
kot Predsednik
Naslednik: 
Maria Elisabetta Alberti Casellati
kot Predsednik Senata