Klaus Iohannis
Klaus Iohannis | |
---|---|
Predsednik Romunije | |
Trenutni nosilec naziva | |
Začetek delovanja 21. december 2014 | |
Predhodnik | Traian Băsescu |
Vodja Liberalne stranke | |
Na položaju 28. junij 2014 – 18. december 2014 | |
Predhodnik | Crin Antonescu |
Naslednik | Alina Gorghiu Vasile Blaga |
Vodja Demokratskega foruma Nemcev v Romuniji | |
Na položaju 2002–2013 | |
Predhodnik | Wolfgang Wittstock |
Naslednik | Paul-Jürgen Porr |
Župan mesta Sibiu | |
Na položaju 30. junij 2000 – 2. december 2014 | |
Predhodnik | Dan Condurat |
Naslednik | Astrid Fodor[1] |
Osebni podatki | |
Rojstvo | Klaus Iohannis 13. junij 1959[2][3][4] (65 let) Sibiu[5] |
Zakonci | |
Bivališče | Palača Cotroceni |
Poklic | šolski učitelj, politik, učitelj fizike, šolski inšpektor, državnik, pisatelj |
Podpis |
Klaus Werner Iohannis, romunski politik in fizik, * 13. junij 1959, Sibiu.
Iohannis je romunski politik, fizik in nekdanji učitelj, od leta 2014 je predsednik Romunije.[6] Prvič je bil na to funkcijo izvoljen leta 2014, nato pa ponovno leta 2019. Leta 2014 je postal predsednik Nacionalne liberalne stranke (PNL), med letoma 2002 in 2013 pa je bil vodja Demokratičnega foruma Nemcev v Romuniji (FDGR/DFDR). Preden je vstopil v nacionalno politiko, je bil Iohannis učitelj fizike v svojem rodnem mestu Sibiu (nem. Hermannstadt).
Iohannis, ki je ideološko konservativec,[7][8][9][10] je prvi romunski predsednik, ki pripada etnični manjšini, saj je transilvanski Saksonec, del romunske nemške manjšine, ki se je v Transilvaniji naselila v začetku 12. stoletja (kot del procesa Ostsiedlung, ki je potekal v visokem srednjem veku).[11]
Mladost
[uredi | uredi kodo]Klaus Iohannis, rojen v zgodovinskem središču mesta Sibiu (nemško: Hermannstadt), v transilvanski saški družini, je najstarejši otrok Gustava Heinza in Susanne Johannis. Ima mlajšo sestro Kristo Johannis (rojeno 1964).[12] Njegov oče je delal kot tehnik v podjetju, mati pa je bila medicinska sestra.[13] Oba njegova starša in njegova sestra so se leta 1992 iz rodnega Sibiua izselili v Würzburg na Bavarskem v Nemčiji in tam pridobili državljanstvo v skladu s pravico do vrnitve, ki jo je podelila nemška zakonodaja o državljanstvu,[14][15] po padcu železne zavese pa jo je sprejela večina transilvanskih Saksoncev. Klaus se je kljub temu odločil živeti in delati v Romuniji.[16] Od leta 2014 njegovi starši, sestra in nečakinja živijo v Würzburgu.[17]
Iohannis je dejal, da se je njegova družina naselila v Transilvaniji v današnji Romuniji pred 850 leti.[18] Po diplomi na Fakulteti za fiziko Univerze Babeș-Bolyai (UBB) v Cluj-Napoci leta 1983 je Iohannis delal kot srednješolski učitelj fizike na različnih šolah in visokih šolah v Sibiuu, med drugim od leta 1989 do 1997 na Državni fakulteti Samuel von Brukenthal v Sibiuu, najstarejši nemško govoreči šoli v Romuniji. Od leta 1997 do 1999 je bil namestnik splošnega šolskega inšpektorja okraja Sibiu, od leta 1999 do izvolitve za župana leta 2000 pa je bil generalni šolski inšpektor, vodja javnih šol v okraju.
Politika
[uredi | uredi kodo]Kljub temu, da je nemško govoreča skupnost v Sibiu skozi leta močno upadla, je bil Iohannis leta 2000 izvoljen za župana mesta, ponovno pa leta 2004, 2008 in 2012. Sočasno je vodil Demokratski forum Nemcev v Romuniji. Mesto je pod njegovim vodenjem doživeli urbani in kulturni razcvet, ki ga je leta 2007 kronal naziv Evropske prestolnice kulture.[19]
Leta 2009 so ga štiri od petih parlamentarnih strank predlagale za novega mandatarja romunske vlade. Predsednik države Băsescu, ki je bil istočasno predsednik edine stranke, ki ga ni podprla, njegovega imenovanja na mesto premierja ni sprejel.[20] Ponovno je poskusil na volitvah naslednje leto, s podporo socialdemokratske ter Nacionalne liberalne stranke.[21] Februarja 2013 se je priključil Nacionalni liberalni stranki, kjer je prevzel podpredsedniško, naslednje leto pa še predsedniško mesto.
Predsednik Romunije
[uredi | uredi kodo]Prvič je možno udeležbo na predsedniških volitvah omenil leta 2009. Pri tem ga je podprl tudi njekdanji premier Călin Popescu-Tăriceanu.[22] V predsedniško bitko se je podal leta 2014, kot kandidat dveh desnih strank PNL in PDL.[23] V prvem krogu je s 30,37 % glasov zasedel drugo mesto (za Victorjem Pontom), ki pa ga je v drugem krogu premagal 54,43 % glasov in postal 5. predsednik Romunije. Položaj je uradno zasedel 21. decembra istega leta.
Za kandidaturo se je odločil tudi na predsedniških volitvah 2019. Kot najresnejša nasprotnica se je izkazala kandidatka socialdemokratov, nekdanja premierka Viorica Dăncilă, ki se je skupaj z Iohannisom prebila v drugi krog. 24. novembra 2019 jo je premagal s 63.10 % glasov.[24]
Zasebno
[uredi | uredi kodo]Je prvi romunski predsednik, ki prihaja iz etnične manjšine.[25] Je četrti predsednik nemškega porekla iz Vzhodne Evrope v postkomunističnem obdobju, po Rudolfu Schusterju (Slovaška) ter Ferencu Mádlu in Pálu Schmittu (Madžarska).[26] Od leta 1989 je poročen s etnično Romunko Carmen Iohannis, učiteljico angleščine na Gheorghe Lazăr National College v Sibiuu, s katero nimata otrok. Klaus je visok 1,92 metra.[20] Je tudi član Evangeličanske cerkve augsburške veroizpovedi v Romuniji, nemško govoreče luteranske cerkve v Transilvaniji.[27]
Poleg materne nemščine in romunščine Iohannis tekoče govori tudi angleško in nekaj znanja francoščine. Prvotno nemško črkovanje njegovega imena je Johannis, vendar je ime romunski uradnik registriral kot Iohannis na njegovem rojstnem listu.[28]
Glej tudi:
[uredi | uredi kodo]Sklici
[uredi | uredi kodo]- ↑ Matei Năstase, Andreea Radu (7. junij 2016). »REZULTATE ALEGERI LOCALE 2016 Sibiu. Candidatul FDGR, Astrid Fodor, a obţinut cele mai multe voturi. Vezi cifrele«. Evenimentul Zilei.
- ↑ http://www.faz.net/aktuell/politik/ausland/europa/klaus-johannis-gewinnt-praesidentenwahl-2014-in-rumaenien-13270731.html
- ↑ Brockhaus Enzyklopädie
- ↑ Munzinger Personen
- ↑ Bürgerpräsident mit deutschen Tugenden
- ↑ »Pahor v Romuniji: "Glede boljše prihodnosti EU-ja ne moremo čakati na druge"«. RTVSLO.si. Pridobljeno 28. avgusta 2019.
- ↑ C, A. (21. november 2019). »HANDELSBLATT: Cu un preşedinte conservator, românii speră într-un viitor mai bun | Agenția de presă Rador«. Pridobljeno 11. maja 2023.
- ↑ »Conservative Klaus Iohannis wins re-election as Romania's president«. 26. junij 2023.
- ↑ »Exit Poll Shows Romania's Iohannis Wins 2nd Term in Runoff«. VOA. 24. november 2019. Pridobljeno 11. maja 2023.
- ↑ »Surprise Presidential Victory for Romania's Klaus Iohannis«. NDTV.com. Pridobljeno 11. maja 2023.
- ↑ Valentina Pop (17. november 2014). »Romanians elect first ethnic German president«. EUobserver.
- ↑ Ramona Găină (24. september 2014). »Klaus Iohannis. Secretele neamțului care vrea să fie președintele României« [EXCLUSIVE Klaus Johannis. Secrets German who wants to be president of Romania]. Adevărul (v romunščini). Arhivirano iz spletišča dne 6. oktobra 2014. Pridobljeno 1. oktobra 2014.
- ↑ Raluca Pantazi (18. november 2014). »Klaus Iohannis – un portret inedit. De la CV, la cât poartă la pantofi«. HotNews.ro (v romunščini).
- ↑ Die Lokomotive von Hermannstadt, interview with Gustav Heinz Johannis, in: Monatsgruß (monthly magazine of the Evangelical-Lutheran dean of Würzburg), October 2007, p. 5.
- ↑ Nicholas Kulish (5. december 2009). »Grim Romanians Brighten Over a German Connection«. The New York Times. Arhivirano iz spletišča dne 6. oktobra 2014. Pridobljeno 24. novembra 2014.
- ↑ »Klaus Iohannis explică DE CE NU a emigrat în Germania« (v romunščini). RTV.net. 19. november 2014. Arhivirano iz spletišča dne 30. novembra 2014.
- ↑ »Rumänische Präsidentschaftswahl: Freude bei den Eltern des Siegers in Würzburg – Unterfranken – Nachrichten«. Bayerischer Rundfunk. 17. november 2014. Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 25. novembra 2014.
- ↑ »Rădăcinile străine ale candidaţilor la Preşedinţie« [Foreign roots of presidential candidates]. Adevărul (v romunščini). 6. avgust 2014. Arhivirano iz spletišča dne 14. avgusta 2014.
- ↑ »Luxembourg and Sibiu: 2007 European Capitals of Culture«. www.europarl.europa.eu. Pridobljeno 28. avgusta 2019.
- ↑ 20,0 20,1 »President Klaus Iohannis«. www.presidency.ro. Pridobljeno 28. avgusta 2019.
- ↑ »Romanian opposition demands new PM«. euronews (v angleščini). 21. oktober 2009. Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 15. avgusta 2016. Pridobljeno 28. avgusta 2019.
- ↑ »Portalul national de Administratie Publica«. www.administratie.ro. Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 29. novembra 2014. Pridobljeno 28. avgusta 2019.
- ↑ »Romania's Christian Liberal Alliance chooses its presidential candidate«. Romania-Insider.com. 4. november 2014. Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 4. novembra 2014. Pridobljeno 28. avgusta 2019.
- ↑ »V Romuniji zmaga sedanjemu predsedniku Iohannisu«. RTVSLO.si. Pridobljeno 24. novembra 2019.
- ↑ »Romanians elect first ethnic German president«. EUobserver (v angleščini). Pridobljeno 28. avgusta 2019.
- ↑ »Romania: The German Factor and a Continental Pattern«. The Globalist (v ameriški angleščini). 18. november 2014. Pridobljeno 28. avgusta 2019.
- ↑ »Rumniens President: Klaus Johannis gewinnt Wahl, Ponta gratuliert« [Romanian President Klaus Johannis wins election, Ponta congratulates] (v nemščini). Hamburg, Germany: Siegel Online. 17. november 2014. Arhivirano iz spletišča dne 25. novembra 2014.
- ↑ »Klaus Iohannis«. Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 17. novembra 2014.