Marcelo Rebelo de Sousa

Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Jump to navigation Jump to search
Marcelo Rebelo de Sousa
Marcelo Rebelo de Sousa em fevereiro de 2018.jpg
Predsednik Portugalske
Trenutni nosilec naziva
Začetek delovanja
9. marec 2016
Ministrski predsednikAntónio Costa
PredhodnikAníbal Cavaco Silva
Osebni podatki
RojstvoMarcelo Nuno Duarte Rebelo de Sousa
12. december 1948({{padleft:1948|4|0}}-{{padleft:12|2|0}}-{{padleft:12|2|0}})[1][2] (72 let)
Lizbona[3]
Politična strankaneodvisen (2016– )
Socialdemokratska stranka (1975–2016)
ZakonciAna Cristina Motta Veiga ( 1972; sep. 1980)
Otroci2
BivališčePalača Belém (uradno)
Cascais (zasebno)
Poklicpolitik, univerzitetni profesor, novinar
PodpisSignature Marcelo Rebelo de Sousa.svg

Marcelo Nuno Duarte Rebelo de Sousa (Portugalska izgovorjava: [mɐɾˈsɛlu ˈnunu ˈdwaɾtɨ ʁɨˈbelu dɨ ˈsozɐ]), portugalski akademik in politik; * 12. december 1948, Lizbona.

Je 20. predsednik Portugalske.[4] Je član Socialdemokratske stranke (članstvo je med predsedovanjem začasno zamrznil[5]). Pred opravljanjem predsedniške funkcije je bil vladni minister, poslanec v skupščini Portugalske republike, pravnik, novinar, politik. analitik in profesor prava.

Zgodnje življenje[uredi | uredi kodo]

Rojen je v Lizboni; je najstarejši sin Baltasarja Rebela de Souse (1921–2001) in njegove žene Marije das Neves Fernandes Duarte (1921–2003). Rekel je, da je njegova mati imela judovsko poreklo.[6] Poimenovan je po svojem botru Marcelu Caetanu, zadnjem premierju režima Estado Novo.

Rebelo de Sousa je profesor in publicist, specializiran za ustavno upravno pravo. Doktoriral je na Univerzi v Lizboni, kjer je nato poučeval pravo.

Strankarska politika in akademska kariera[uredi | uredi kodo]

Rebelo de Sousa je svojo kariero začel med Estado Novo kot odvetnik, kasneje pa kot novinar. Pridružil se je Popularni demokratski stranki in postal poslanec v republiški skupščini. V tem času je leta 1976 pomagal pri pripravi portugalske ustave.[7] Pozneje je prestopil k pridruženemu predsedniku vlade Franciscu Pintu Balsemãou. Skupaj z njim je bil sočasno ustanovitelj, direktor in skrbnik časopisa Expresso, ki je v lasti Pinta Balsemãoja. Bil je tudi ustanovitelj podjetja Sedes ter ustanovitelj in predsednik upravnega sveta drugega časopisa Semanário. Začel je kot politični analitik in strokovnjak na radiu TSF s svojimi Izpiti, v katerih je glavnim političnim akterjem podeljeval ocene med 0 in 20.

Leta 1989 je kandidiral za predsednika občinske zbornice Lizbone (župan Lizbone), vendar je volitve izgubil proti Jorgeju Sampaiou. Tekom kampanje se je potopil v reko Tajo, da bi dokazal, da kljub nasprotnim trditvam ni bila onesnažena. Na drugih lokalnih volitvah je postal tudi predsednik občinske skupščine Cascaisa (1979–1982) in predsednik občinske skupščine Celorico de Basto (1997–2009).

Vodja PSD, 1996–1999[uredi | uredi kodo]

Rebelo de Sousa je bil vodja Socialdemokratske stranke od 29. marca 1996 do 27. maja 1999 (nekaj tednov pred izvolitvijo za vodjo stranke je izjavil, da ne bo kandidat za vodstvo, "Tudi če bi Kristus prišel na Zemljo"). Leta 1998 je z Ljudsko stranko ustvaril desnosredinsko koalicijo Demokratično zavezništvo. Postal pa je podpredsednik Evropske ljudske stranke – Evropski demokrati. Z mesta predsednika PSD je odstopil 1. maja 1999.

Po vodenju[uredi | uredi kodo]

Vsako nedeljo je imel tedenski program politične analize na javni TV RTP, potem ko je pred tem imel podoben program na zasebni televiziji TVI, kjer so ga predstavili kot "najmodrejšega in najbolj pronicljivega političnega analitika sedanjega časa". Njegovi komentarji so zajemali vse, od politike do športa, vključno s slavnimi predstavitvami in komentarji najnovejših objavljenih knjig, včasih pa so bili kontroverzni, nekatere komentarje pa so obravnavali kot osebne in politične napade.

V svoji analizi, še vedno v TVI, je pogosto napadal Pedra Santano Lopesa; trdil je, da ni pravi profil za predsednika republike, prav tako je pogosto pikro komentiral nekatere ostale portugalske politike.. Predsednik mreže Miguel Pais do Amaral ga je na zasebni večerji prosil, da bi bil Marcelo pri svojih napadih zmernejši, kar je Marcelo vzel kot obliko cenzure, ki je privedla do njegovega izstopa iz programa in kanala. Po tej epizodi ga je najel RTP.

Delno zaradi teh dogodkov je predsednik Jorge Sampaio razpustil skupščino republike, kar je pomenilo tudi razpustitev vlade v času, ko je imela stabilno koalicijsko večino, in poziv k pričakovanim volitvam, ki so privedle do poraza Santana Lopesa.

Novoizvoljeni predsednik Rebelo de Sousa na volilno noč, 24. januarja 2016.

Leta 2010 je zapustil RTP in se vrnil na TVI, kjer je vodil enak program, kot na prejšnji postaji.

Predsednik Aníbal Cavaco Silva ga je imenoval za člana državnega sveta, zaprisego pa 6. aprila 2006.[8]

Bil je vodilni zagovornik "pro-life" strani portugalskega referenduma o splavu leta 2007. Ustanovil je celo spletno stran z naslovom "Assim Não" (ne tako).[9] Videoposnetek, objabljen na strani je postal tako znan, da ga je v Saturday Night Live- fashion parodirala slavna humoristična skupina Gato Fedorento.[10]

Predsednik Portugalske[uredi | uredi kodo]

24. januarja 2016 je bil Rebelo de Sousa v prvem krogu glasovanja izvoljen za predsednika Portugalske. Bil je neodvisen kandidat in pozival k zmernosti in medstrankarskemu soglasju.[11] Med svojo volilno kampanjo je obljubil, da bo popravil politične delitve in težave portugalske reševalne službe 2011–14. V nasprotju s predhodnikom Aníbalom Cavacom Silvo še nikoli ni bil na najvišjem državnem položaju.[12]

Marca 2020 je Rebelo de Sousa prosil parlament, naj odobri izredno stanje za obvladovanje pandemije COVID-19; to je pomenilo prvič, da je država v 46 letih demokratične zgodovine po vsej državi razglasila izredno stanje.[13] Decembra 2020 je Rebelo de Sousa napovedal namero, da se bo ponovno potegoval za predsedniški mandat na portugalskih predsedniških volitvah leta 2021. Marcelo je bil ponovno izvoljen za predsednika januarja 2021 s 60,7% glasov, kar je tretja najvišja razlika med glasovi doslej na predsedniških volitvah na Portugalskem po revoluciji nageljnov. Bil je tudi prvi kandidat, ki je kdaj zmagal na glasovanju v vseh občinah; od 51,3% v okrožju Beja in 72,16% na Madeiri.

Prvi državniški obisk predsednika Portugalske (Vatikan, marec 2016)
Rebelo de Sousa z ruskim predsednikom Vladimirjem Putinom v Kremlju v Moskvi, 20. junija 2018
Rebelo de Sousa z Donaldom Trumpom, predsednikom ZDA, v Beli hiši v Washingtonu, 27. junija 2018

Rebelo de Sousa je kot predsednik Portugalske obiskal Vatikan, Španijo, Mozambik, Maroko, Brazilijo, Švico, Kubo, Združeno kraljestvo, Grčijo, Združene države Amerike in Angolo . Prvi obisk je bil v Vatikanu, kjer so se srečali papež Frančišek in kardinal državni sekretar Pietro Parolin.[14][15][16][17][18][19][20] Med 30. majem in 1. junijem 2021 se je mudil na državniškem obisku v Republiki Sloveniji.[21][22][23]

Zasebno[uredi | uredi kodo]

27. julija 1972 se je Rebelo de Sousa poročil z Ano Cristino da Gama Caeiro da Mota Veiga v župniji São Bento do Mato v Évori. Nevesta, rojena 4. junija 1950 v lizbonski župniji Santos-o-Velho, je hči Antónia da Mota Veige in Marije Emílie da Gama Caeiro. Imata dva otroka:

Par se je razšel leta 1980, vendar se ni nikoli ločil, Sousa pa je kot razlog za svojo željo, da bi ohranil zakonsko vez, navedel svojo rimskokatoliško vero.[24] S svojo nekdanjo študentko Rito Amaral Cabral je začel hoditi v osemdesetih letih prejšnjega stoletja. Ohranjata priložnostno zvezo, vendar živita ločeno.[25]

Rebelo de Sousa trdi, da spi le štiri do pet ur na noč in da prebere po dve knjigi na dan. Je navdušen deskar. Je ljubitelj klasične glasbe, zlasti Giuseppeja Verdija.

Sklici[uredi | uredi kodo]

  1. Brockhaus Enzyklopädie
  2. Munzinger Personen
  3. https://www.leme.pt/magazine/efemerides/1212/nascimento-de-marcelo-rebelo-de-sousa.html
  4. "President says Portugal must respect EU, avoid return to crisis". 9 March 2016. Pridobljeno dne 25 December 2018.
  5. "Marcelo Rebelo de Sousa suspendeu a militância no PSD". Observador. 1 April 2016. Pridobljeno dne 13 July 2020.
  6. Devemos reconhecer e acarinhar a nossa herança judaica, Diário de Notícias Arhivirano 7 March 2020 na Wayback Machine.
  7. Vince Chadwick (January 24, 2016), Portugal elects Rebelo de Sousa as president Politico Europe.
  8. "Presidente deu posse a novos membros do Conselho de Estado". Presidência da República Portuguesa. Pridobljeno dne 2018-02-03.
  9. Vídeos Perdidos. "As razões do Assim Não (Marcelo Rebelo de Sousa)". Pridobljeno dne 25 December 2018.
  10. RTP. "Assim Não (Marcelo Rebelo de Sousa)". Pridobljeno dne 25 December 2018.
  11. Paul Ames (January 24, 2016), 5 takeaways from Portugal’s presidential election Politico Europe.
  12. Axel Bugge (March 9, 2016), "President says Portugal must respect EU, avoid return to crisis" Reuters.
  13. Victoria Waldersee, Catarina Demony and Sergio Goncalves (March 18, 2020), Portugal's president asks parliament to authorise state of emergency due to coronavirus Reuters.
  14. "Vaticano: Marcelo Rebelo de Sousa em audiência com o Papa Francisco". Agência Ecclesia (portugalščina). 17 March 2016. Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 30 April 2016. Pridobljeno dne 29 June 2016.
  15. Ribeiro, Nuno (16 March 2016). "Marcelo inicia hoje visita oficial ao Vaticano e Espanha". Público (portugalščina). Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 29 June 2016. Pridobljeno dne 29 June 2016.
  16. "Marcelo chegou a Moçambique". TVI (portugalščina). 3 May 2016. Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 6 May 2016. Pridobljeno dne 29 June 2016.
  17. "Em Marrocos, a falar de energia, 'Brexit', Espanha e sanções". Público (portugalščina). Lusa. 28 June 2016. Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 14 October 2016. Pridobljeno dne 29 June 2016.
  18. "Marcelo Rebelo de Sousa em visita oficial ao Brasil". Rádio e Televisão de Portugal (portugalščina). Pridobljeno dne 2018-11-20.
  19. Lusa, Agência. "Em visita oficial a Londres, Marcelo Rebelo de Sousa encontra-se com financeiros e primeira-ministra". Observador (portugalščina). Pridobljeno dne 2018-11-20.
  20. "Portugal's President Marcelo Rebelo de Sousa visits Greece | The Greek Observer". The Greek Observer (angleščina). 2018-03-13. Pridobljeno dne 2018-11-20.
  21. "Predsednik Republike Slovenije | Predsednika Pahor in de Sousa z mladimi o prihodnosti Evrope". www.up-rs.si. Pridobljeno dne 2021-06-01.
  22. "Predsednik Republike Slovenije | Predsednik Pahor na uradnem obisku v Sloveniji gosti predsednika Portugalske republike Marcela Rebela de Souso". www.up-rs.si. Pridobljeno dne 2021-06-01.
  23. "Predsednik Republike Slovenije | Predsednik Pahor gosti srečanje predsednikov Slovenije, Portugalske in Nemčije". www.up-rs.si. Pridobljeno dne 2021-05-30.
  24. Valente, Liliana. "Marcelo. O show do comentador acaba em Belém?". Observador (portugalščina). Pridobljeno dne 2019-12-05.
  25. "Quem é a Mulher Que não quer ser primeira-dama?". www.sabado.pt. Revista Sábado. Pridobljeno dne 12 March 2016.

Zunanje povezave[uredi | uredi kodo]