Margareta II. Danska

Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Skoči na: navigacija, iskanje
Margareta II. Danska
Portret
Kraljica Danske
Obdobje vladanja 14. januar 1972 – danes
Predhodnik Friderik IX.
Naslednik Friderik, danski prestolonaslednik
Zakonec Henri de Laborde de Monpezat (1967–danes)
Potomci Friderik, danski prestolonaslednik
Princ Joachim
Polno ime
Margrethe Alexandrine Þórhildur Ingrid
Hiša Glücksburg[1]
Oče Friderik IX. Danski
Mati Princesa Ingrid Švedska
Rojstvo 16. april 1940({{padleft:1940|4|0}}-{{padleft:4|2|0}}-{{padleft:16|2|0}})[2] (76 let)
København[2]
Vera Luteranizem
Podpis Margrethe II - signature.jpg

Margareta II. Danska (dansko Margrethe II, s polnim imenom Margrethe Alexandrine Þórhildur Ingrid), danska kraljica, * 16. april 1940, palača Amalienborg, København, Danska.

Rojena je v rodbino Glücksburg. Do leta 1953 ni postala prestolonaslednica, ko je ustavna sprememba dovoljevala ženskam, da so podedovale prestol. Kot najstarejši otrok Friderika IX. Danskega in Ingrid Švedske je ob očetovi smrti 14. januarja 1972 postala kraljica Danske. Tako je Margareta postala prva ženska vladarica Danske od Margarete I., ki je vladala skandinavskim državam med letoma 1375 in 1412 v Kalmarski uniji. Trenutno je na danskem prestolu za 44 let, kar pomeni, da je drugi najdlje vladajoči danski monarh za svojim prednikom Kristjanom IV. Je tudi najdlje vladajoča od treh sedanjih skandinavskih monarhov, saj kralj Karl XVI. Gustav Švedski vlada od leta 1973 in kralj Harald V. Norveški vlada od leta 1991.

Leta 1967 se je poročila s Henrijem de Laborde de Monpezat, s katerim ima dva sinova: prestolonaslednika Friderika (rojen 1968) in princa Joakima (rojen 1969).

Zgodnje življenje[uredi | uredi kodo]

Rojstni kraj princese Margarete: palača Friderika VIII. v Amalienborgu, fotografirana leta 2006

Princesa Margareta se je rodila 16. aprila 1940 v palači Amalienborg v Københavnu kot prvi otrok prestolonaslednika Friderika, kasneje kralja Friderika IX, in prestolonaslednice Ingrid, kasneje kraljice Ingrid. Njen oče je bil najstarejši.sin takrat vladajočega kralja Kristjana X., medtem kot je bila njena mati edina hčer prestolonaslednika Gustava Adolfa, kasneje kralja Gustava. VI. Adolfa Švedskega, in prestolonaslednice Margarete, vnukinje kraljice Viktorije. Rodila se je le en teden po nemški okupaciji Danske 9. aprila 1940.[3]

Krščena je bila 14. maja v cerkvi Holmen v Københavnu.[3] Princesini botri so bili: kralj Kristjan X. (stari oče po očetovi strani), dedni princ Knud (stric po očetovi strani), princ Aksel (bratranec), kralj Gustav V. Švedski (stari oče njene matere), prestolonaslednik Gustav Adolf Švedski (stari oče po materni strani), Gustav Adolf Švedski (stric po materni strani), princ Artur, vojvoda Connaughtski in Strathearnski (oče stare mame po materni strani).

Ime Margareta je dobila po svoji pokojni stari materi po materni strani, prestolonaslednici Margareti Švedski, ime Aleksandrina po stari materi po očetovi strani, kraljici Aleksandrini, in ime Ingrid po svoji materi, prestolonaslednici Ingrid. Ker je bil njen stari oče po očetovi strani tudi kralj Islandije in je bila Margareta do leta 1944 islandska princesa, je dobila islandsko ime Þórhildur (Torhildur).[4]

Leta 1994, ko je bila Margareta stara štiri leta, se je rodila njena prva sestra princesa Benedikta. Princesa Benedikta se je kasneje poročila s princem Rihardom Sayn-Wittgenstein-Berleburškim in nekaj časa živi v Nemčiji. Njena druga sestra princesa Ana-Marija se je rodila leta 1946. Ana-Marija se je kasneje poročila s kraljem Konstantinom II. Grškim in sedaj živi v Grčiji.

Margareta in njene sestre so odrasle v apartmajih palače Friderika VIII. v Amalienborgu v Københavnu in v palači Fredensborg na severni Zelandiji. Večino poletnih počitnic je preživela s kraljevo družino na poletni rezidenci njenih staršev v palači Gråsten na južni Jutlandiji. Kralj Kristjan X. je umrl 20. aprila 1947 in Margaretin oče je nasledil prestol kot kralj Friderik IX.

Prestolonaslednica[uredi | uredi kodo]

Princesa Margareta leta 1966.

V času njenega rojstva so se lahko le moški povzpeli na prestol Danske zaradi sprememb v nasledstvenih zakonov uveljavljenih leta 1850, ko je bila podružnica Glücksburg izbrana za nasledstvo prestola. Ko ni imela bratov, se je domnevalo, da bo njen stric princ Knud nekega dne prevzel prestol.

Proces spreminjanja ustave se je začel leta 1947, ne dolgo po tem, ko je njen oče zasedel prestol in je postalo jasno, da kraljica Ingrid ne bo več imela otrok. Začetek zapletenega procesa spreminjanje ustave je pripomogla priljubljenost Friderika in njegovih hčera ter čedalje bolj pomembna vloga žensk v danskem življenju. Zakon je zahteval, da je predlog sprejet pri dvema zaporednima parlamentoma in nato na referendumu, ki se je zgodil 27. marca 1953. Nov zakon o dedovanju je dovolil žensko nasledstvo prestola Danske glede na moško preferenčno kognatično primogenituro, kjer se ženska lahko povzpne na prestol le, če nima brata. Princesa Margareta je zato postal prestolonaslednica.[3]

Na svoj osemnajsti rojstni dan 16. aprila 1958 je Margareta dobila sedež v državnem svetu. V odsotnosti kralja je nato vodila seje sveta.[3]

Leta 1960 je skupaj s princesami Švedske in Norveške odpotovala v ZDA, ki je vključeval obisk Los Angelesa in Paramount Studios, kjer so se srečale številni zvezdniki, vključno z Deanom Martinom, Jerryjem Lewisom in Elvisom Presleyem.[5]

Izobrazba[uredi | uredi kodo]

Margareta se je izobraževala na zasebni šoli N. Zahlé v Københavnu, kjer je diplomirala leta 1959. Eno leto je preživela v internatu North Foreland Lodge za dekleta v Hampshireu v Angliji[6] in kasneje študirala prazgodovinsko arheologijo na kolidžu Girton v Cambridgu med letoma 1960 in 1961, politologijo na univerzi Aarhusmed med letoma 1961 in 1962, leta 1963 je bila na Pariški univerzi in leta 1965 je bila na Londonski šoli za ekonomijo.[7] Bila je "fellow" društva starinarjev v Londonu.[3]

Kraljica Margareta tekoče govori danščino, francoščino, angleščino, švedščino in nemščino in ima omejeno znanje ferščine.[3][7]

Poroka[uredi | uredi kodo]

Kraljica Margareta II. in njen soprog princ Henrik leta 2010.

Princesa Margareta se je 10. junija 1967 poročila s francoskim diplomatom, grofom Henrijem de Labordom de Monpezatom v cerkvi Holmen v Københavnu. Henrik je pridobil naziv "njegova kraljeva visokost prince Henrik Danski" zaradi njegove nove pozicije kot soprog prestolonaslednice na danski prestol.[3]

Margareta je svojega prvega otroka rodila 26. maja 1968. Po tradiciji se danski kralji imenujejo ali Friderik ali Kristjan. Odločila se je, da to ohrani s prevzemom položaja Kristjana in tako poimenovala svojega najstarejšega sina Friderik. Njen drugi sin Joakim se je rodil 7. junija 1969.[3]

Vladanje[uredi | uredi kodo]

Nasledstvo[uredi | uredi kodo]

Margareta II. Danska v kostumu Fercev.
Kraljica Margareta II. v Vágurju na Ferskih otokih 21. junija 2005
Kraljica Margareta II. in njen mož 5. julija 2005 s predsednikom Georgom Walkerjem Bushom in njegovo ženo Lauro Bush v palači Fredensborg.

Kmalu po tem, ko je kralj Friderik IX. podal svoj novoletni nagovor narodu na prelomu leta 1971/72, je zbolel. Ob njegovi smrti 14 dni pozneje, 14. januarja 1972, ga je Margareta nasledila na prestolu in postala prvi ženski danski vladar po novem zakonu o dedovanju. En dan kasneje, 15. januarja 1972, jo je predsednik vlade Jens Otto Krag z balkona palače Christiansborg razglasil za kraljico. Kraljica Margareta II. se je odpovedala vsem prejšnjim nazivom monarhov razen naziva Danski, zato je njen stil po milosti Božji kraljica Danske (dansko: Margrethe den Anden, af Guds Nåde Danmarks Dronning). Kraljica si je izbrala geslo: Božja pomoč, ljubezen ljudstva, moč Danske.[7]

V svojem prvem nagovoru ljudem je kraljica Margareta II. dejala:

Moj ljubljeni oče, naš kralj, je mrtev. Delo, ki ga je moj oče izvejal za skoraj 25 let, zdaj počiva na mojih ramenih. Molim k Bogu, da mi da pomoč in moč za izvajanje težke dediščine. Naj je zaupanje, ki je bilo dano očetu, dodeljeno tudi meni.[8]

Kraljičine glavne naloge so, da predstavlja kraljestvo v tujini in da je povezovalna figura doma. Sprejema tuje veleposlanike ter nagrajuje priznanja in medalje. Kraljica opravlja slednjo nalogo s sprejetjem vabila na odprtje razstave, udeležil obletnice, slovesno mostove, itd.

Kot neizvoljeni javni uslužbenec kraljica ne sodeluje v političnih strankah in ne izrazi svojih političnih stališč. Čeprav ima pravico do glasovanja, se odloči, da tega ne stori, da bi se izognili videzu pristranskosti.[3]

Rubinast jubilej[uredi | uredi kodo]

Kraljica Margareta II. je praznovala svoj rubinast jubilej, 40. leto na prestolu, 14. januarja 2012.[9] To je bilo zaznamovano s procesijo kočij, gala banketom v palači Christiansborg in številnimi televizijskimi intervjuji.

Zasebno življenje in interesi[uredi | uredi kodo]

Uradni rezidenci kraljice in princa soproga sta palača Amalienborg v Københavnu in palača Fredensborg. Njuna poletna rezidenca je palača Gråsten blizu Sønderborga, nekdanji dom kraljičine matere, kraljice Ingrid, ki je umrla leta 2000.

Margareta je izurjena slikarka in je že ustvarila veliko umetniških oddaj v preteklih letih. Njene ilustracije, ki so pod psevdonimom Ingahild Grathmer, so bile uporabljene za dansko izdaje Gospodarja prstanov, ki jih je bila spodbujena ilustrirati v začetku 1970-ih. Sama jih je poslal J. R. R. Tolkienu, ki je bil presenečen nad podobnostjo risb z njegovim slogom. Risbe Margarete je britanski umetnik Eric Fraser na novo prerisal v prevodu objavljen leta 1977 in ponovno izdanem v letu 2002. Leta 2000 je ilustrirala pesniško zbirko Cantabile od njenega moža Henrika. Je tudi izpopolnjena prevajalka in dejano je, da je sodelovala v danskem prevodu Gospodarja prstanov.[7] Njena druga spretnost, ki jo ima, je kostumografija, saj je oblikovala kostume za produkcijo Ljudska pravljica, ki jo je pripravil Kraljevi danski balet, in za film De Vilde svaner (Divji labodi) od Petra Flintha iz leta 2009.[3][10] Oblikuje si tudi lastne obleke in je znana po svojih barviti in včasih ekscentrični izbiri oblačil. The Guardian jo je marca 2013 uvrstil za eno od petdeset najbolje oblečeni ljudi starejši od 50 let.[11]

Margareta je verižni kadilec in je znana po tej navadi.[12] Danski časopis B.T. je 23. novembra 2006 poročal o obvestilu iz kaljevega dvora, v katerem je navedeno, da bo kraljica v prihodnje kadila le v zasebnosti.[13]

Kraljica Margareta II. je 27. aprila 2014 obiskala spominsko dvorana žrtev v pokolu Nanjing. Kraljica je dejala, da spominska dvorana beleži najtemnejši del zgodovine v 77. letih. "Ne moremo spremeniti kruto zgodovino, vendar pa se lahko naučimo zgodovinsko lekcijo in izkušnje iz nje. Danes se spominjamo Sindberga. Ne moramo le pregledati preteklost, ampak se moramo soočiti tudi s prihodnostjo," je dejala. Margareta II. in princ Henrik sta zalila drevo na trgu pred spominsko dvorano, ki simbolizira mir. Prav tako pa sta tudi položila rumeno vrtnico, ki jo domačem kraju Sindberg imenovan kot "Za vedno Nanjing, Sindberška rumena roža" leta 2004.

Družina[uredi | uredi kodo]

Njeno veličanstvo obdano s svojo družino maha množici na svoj 70. rojstni dan aprila 2010. Od leve proti desni: prestolonaslednica Marija, princ Feliks, prestolonaslednik Friderik, princ Kristjan, kraljica, princ Nikolaj, princ soprog Henrik, princ Joakim in princesa Izabela

Kraljica in princ soprog imata dva sina in osem vnukov:

  • Prestolonaslednik Frederik André Henrik Christian Danski, rojen 26. maja 1968. Poročil se je z Mary Donaldson 14. maja 2004 v Københavnski katedrali. Par ima štiri otroke:
    • Princ Christian Valdemar Henri John Danski, rojen 15. oktobra 2005
    • Princesa Isabella Henrietta Ingrid Margrethe Danska, rojena 21. aprila 2007
    • Princ Vincent Frederik Minik Alexander Danski, rojen 8. januarja 2011
    • Princesa Josephine Sophia Ivalo Mathilda Danska, rojena 8. Januarja 2011
  • Princ Joachim Holger Waldemar Christian Danski, rojen 7. junija 1969. Z Alexandro Manley je bil poročen od 18. novembra 1995 do 8. aprila 2005. Drugič se je poročil z Marie Cavallier 24. maja 2008 v cerkvi Møgeltønder. Joachim ima štiri otroke; dva sinova s prvo ženo ter enega sina in eno hčerko z drugo ženo:
    • Princ Nikolai William Alexander Frederik Danski, rojen 28. avgusta 1999.
    • Princ Felix Henrik Valdemar Christian Danski, rojen 22. julija 2002.
    • Princ Henrik Carl Joachim Alain Danski, rojen 4. maja 2009.
    • Princesa Athena Marguerite Françoise Marie Danska, rojean 24. januarja 2012.

Leta 2008 je kraljica oznanila, da bodo njeni moški potomci nosili dodatni naziv grof Monpezaški v prepoznavo prednikov njenega moža.[14]

Krščenci[uredi | uredi kodo]

Med drugimi so krščenci kraljice Margarete II.:

Nazivi, odlikovanja, nagrade in monogrami[uredi | uredi kodo]

Nazivi[uredi | uredi kodo]

  • 16. april 1940 - 17. junij 1944: Njena kraljeva visokost princesa Margareta Danska in Islandska
  • 17. junij 1944 – 5. junij 1953: Njena kraljeva visokost princesa Margareta Danska
  • 5. junij 1953 – 14. januar 1972: Njena kraljeva visokost princesa Margareta, prestolonaslednica Danske
  • 14. januar 1972 – danes: Njeno veličanstvo kraljica Margareta II., kraljica Danske

Odlikovanja in nagrade[uredi | uredi kodo]

Leta 2001 je prejela zlati častni znak svobode Republike Slovenije z naslednjo utemeljitvijo: »za zasluge pri utrjevanju prijateljskih meddržavnih odnosov med Republiko Slovenijo in Kraljevino Dansko«[15].

Simboli[uredi | uredi kodo]


Viri in opombe[uredi | uredi kodo]

  1. ^ "150 years of the House of Glücksborg". Pridobljeno dne 25. oktober 2014. 
  2. ^ 2,0 2,1 Маргрете II — 3-е изд. — Moskva: Советская энциклопедия, 1969.
  3. ^ 3,0 3,1 3,2 3,3 3,4 3,5 3,6 3,7 3,8 3,9 "Her Majesty Queen Margrethe II". Kongehuset.dk. Pridobljeno dne 6. maj 2016.  (v angleščini)
  4. ^ "Those Apprentice Kings and Queens Who May – One Day – Ascend a Throne". The New York Times. 14. november 1971. 
  5. ^ "Elvis Presley with Princesses Margrethe of Denmark, Astrid of Norway, and Margaretha of Sweden". elvispresleymusic.com.au. 7. junij 1960. Pridobljeno dne 2. maj 2016.  (v angleščini)
  6. ^ "Princess Margrethe, who is fifteen and is heir presumptive to the Danish throne, is to study for a year in England at North Foreland Lodge, a girls' boarding school near Basingstoke, in Hampshire...". The Illustrated London News 227 (2). 1955. str. 552.  (v angleščini)
  7. ^ 7,0 7,1 7,2 7,3 "Margrethe and Henrik Biography". Royalinsight.net. 16. april 1940. Pridobljeno dne 6. maj 2016.  (v angleščini)
  8. ^ "Queen Margrethe II of Denmark 40 years on the Throne". Radical Royalist. 13. januar 2012. Pridobljeno dne 2. maj 2016.  (v angleščini)
  9. ^ "Queen Margrethe II of Denmark marks 40 years on the throne". BBC News. 12. januar 2012.  (v angleščini)
  10. ^ "De vilde svaner (2009)". Internet Movie Database. Pridobljeno dne 6. maj 2016. 
  11. ^ Cartner-Morley, Jess; Mirren, Helen; Huffington, Arianna; Amos, Valerie (28. marec 2013). "The 50 best-dressed over 50s". The Guardian (Manchester).  (v angleščini)
  12. ^ Isherwood, Julian (23. marec 2001). "Danish royals angry at cancer accusation". BBC News. Pridobljeno dne 6. maj 2016.  (v angleščini)
  13. ^ "Margrethe skruer ned for røgen". 23. november 2006. Pridobljeno dne 6. maj 2016.  (v danščini)
  14. ^ "Monpezat til Frederik og Joachim" [Monpezat za Friderika in Joakim]. Berlingske Tidende. 30. april 2008. Pridobljeno dne 6. maj 2016.  (v danščini)
  15. ^ Up-rs.si - Seznam vseh odlikovancev od leta 1992 do decembra 2007

Glej tudi[uredi | uredi kodo]

Zunanji viri[uredi | uredi kodo]

Margareta II.
Rojen: 16. april 1940
Vladarski nazivi
Predhodnik: 
Friderik IX.
Kraljica Danske
1972–danes
Trenutni nosilec naziva
Prestolonaslednik:
Friderik
Nasledstvena linija
Predhodnik: 
Grofica Kajsa Bernadotte
Nasledstvo na britanski prestol
potomka Arturja, sina Viktorije
Naslednik: 
Prestolonaslednik Danske