Ingrid Švedska

Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Jump to navigation Jump to search
Ingrid Švedska
Portret
Kraljica Danske
Obdobje vladanja20. april 1947 – 14. januar 1972
ZakonecFriderik IX. Danski
(por. 1935–1972; njegova smrt)
PotomciMargareta II., kraljica Danske
Princesa Benedikta
Ana-Marija, kraljica Helenov
HišaBernadotte
OčeGustav VI. Adolf Švedski
MatiPrincesa Margareta Connaughtska
Rojstvo28. marec 1910({{padleft:1910|4|0}}-{{padleft:3|2|0}}-{{padleft:28|2|0}})[1][2][3]
Stockholm
Smrt7. november 2000({{padleft:2000|4|0}}-{{padleft:11|2|0}}-{{padleft:7|2|0}})[1][2][3] (90 let)
Fredensborg[d]
Pokopkatedrala Roskilde

Ingrid Švedska (polno ime Ingrid Victoria Sofia Louise Margareta), danska kraljica, 28. marec 1910, † 7. november 2000

Ingrid je bila kraljica Danske od 1947 do 1972 kot žena kralja Friderika IX.. Rodila se je v rodbini Bernadotte kot hčerka kralja Gustava VI. Adolfa Švedskega in njegove prve žene princese Margarete Connaughtske. Je mati sedanje danske kraljice Margarete II., princese Benedikte Sayn-Wittgenstein-Berleburške in kraljice Ane-Marije Grške, ki je žena Konstantina II.. Bila je tudi teta sedanjega kralja Švedske, Karla XVI. Gustava.

Zgodnje življenje[uredi | uredi kodo]

Princesa Ingrid (skrajno desno) s svojim očetom, mamo in tremi starejšimi brati leta 1912.

Princesa Ingrid se je rodila 28. marca 1910 v kraljevi palači v Stuckholmu kot tretji otrok in edina hčerka švedskega kronskega princa Gustava Adolfa in njegove prve žene princese Margarete Connaughtske. Njen oče je bil najstarejši sin kralja Gustava V. Švedskega in njegove žene Viktorije Badenske. Njena mama je bila hčerka tretjega sina kraljice Viktorije, princa Arturja, vojvode Connaughtske in Strathearnske in njegove žene princese Ludvike Margarete Pruske.

Krščena je bila 5. maja 1910 kot Ingrid Victoria Sofia Louise Margareta v Slottskyrkanu (kraljeva kapela) v Stockholmu. Njeni botri so bili: kralj Gustav in kraljica Viktorija (njena stara starša); kraljica vdova (njena prababica); vojvoda in vojvodinja Connaughtska in Strathearnska (njena stara starša); velika vojvodinja vdova Badenska (njena njena prababica); velika vojvodinja Badenska; vojvodinja vdova Dalarnska; carina Rusije; princesa Aleksander Teška; princ Adalbert Pruski; in valižanski princ[4].

Družina je živela v stanovanjih v Kraljevi palači v Stockholmu v Ulriksdalskem dvorcu, blizu prestolonice, in v poletni rezidenci, gradu Sofiero v Scanii na jugu Švedske[5]. Leta 1920, ko je bila Ingrid stara samo deset let, je njena mati umrla od meningitisa, medtem ko je bila v osem mesecu šeste nosečnosti. Njen oče se je tri leta kasneje poročil z lady Louise Mountbatten. Louise je bila mrzla sestrična Ingrid. Le mrtvorojena hčerka je bila posledica očetovega drugega zakona.

Ingrid je bila vzgojena z občutkom dolžnosti in resnosti. Bila je dobro izobražena in se je zanimala v šport, še posebej v jahanje, smučanje in tenis. Svoj vozniški izpit je opravila zgodaj.

Poroka[uredi | uredi kodo]

Ingrid in njen bodoči mož, kronski princ Friderik kot novi zaročni par leta 1935.
Novo poročeni kraljevski par ob njunem prihodu v Copenhagen leta 1935.

Leta 1928 je Ingrid spoznala waleškega princa, ki je bil njen mrzli bratranec in nekateri so jo videli kot možno ženo dediča na britanski prestol. Njena mati, Margareta Connaughtska, in takratni oče waleškega princa, kralj Jurij V., sta bila prva bratranca, saj sta bila oba vnuka kraljice Viktorije. Vendar pa na koncu ni bilo nobene zaroke.

15. marca 1935, kmalu pred njenim 25. rojstnim dnevom, se je zaročila s Friderikom, kronskim princem Danske in Islandije. Sorodnika sta bila v več načinih. Kot potomca Oskarja I. Švedskega je bil on njen tretji bratranec. Skozi velikega vojvoda Leopolda Badenskega je bila tudi njen tretji bratranec. In na koncu je bil Friderik skozi Pavla I. Ruskega četrti bratranec Ingridine matere. Poročila sta se v Stockholmski katedrali 24. maja 1935. Med poročnimi gosti so bili kralj in kraljica Danske, kralj in kraljica Belgije ter kronska princ in princesa Švedske. Njena poroka je bila ena izmed največjih medijskih dogodkov dneva na Švedskem leta 1935 in je prejela toliko pozornosti, da so bili mediji kritizirani za to. Ingrid se je tudi pojavila na radiu leta 1935 in je prebrala pesem, kar je tudi dobilo veliko pozornosti.

Prestolonaslednica[uredi | uredi kodo]

Kronska princesa Ingrid.
Prestolonaslednik Friderik in prestolonaslednica Ingrid 9. maja 1945 zapuščata Christiansborški palaći v Copenhagnu po prvem odprtju parlamenta po koncu okupacije nemškega nacističnega z Danske.

Kot kronska princesa je bila uradni pokrovitelj skavtinj (1936), potem ko je vzela in opravila enake preizkuse, ki so jih dobili tudi drugi kandidati. Leta 1940 je bila pred okupacijo vodja Danske Kvinders Beredskab (Vojno prizadevanje družbe danskih žensk)[6]. Med nemško okupacijo Danske v drugi svetovni vojni je Ingrid s svojim osebnim pogumom in integriteto vplivala na dansko kraljevsko hišo in njeno ravnanje v odnosu do okupacijskih sil ter je osvojila veliko popularnost kot simbol tihe odpornosti in javnega domoljubnega nauka. Danskemu prebivalstvu je pokazala solidarnost in pogosto je bila lahko videna na kolesu ali z njenim otroškim vozičkom na ulicah Kopenhagna med vojno. Zaradi njenega odprtega kljubovanja okupacijskim silam je njenega dedka, kralja Gustava Švedskega, skrbelo za tveganja in leta 1941 ji je poslal zahtevo, naj bo bolj diskretna "zavoljo dinastije" in njene varnosti, vendar ona je reagirala z jezo in je zavrnila njegovo zahtevo ter je imela podporo pri svojem možu, ki se je delil njeno mnenje. Eden od prikazov njenega kljubovanja je bila pozicioniranje zastav Danske, Švedske in v Združenega kraljestva na oknu male šole na kraljevskem prebivališču Amalienborg v središču Kopenhagna.

Kraljica[uredi | uredi kodo]

Kralj Friderik IX. in kraljica Ingrid v 1950.
Ingrid na krstu ladje leta 1983.

Ko moževem pristopu na prestol 20. aprila 1947 je postala kraljica Danske. Kot kraljica je reformirala tradicijo življenja danskega dvora, ukinila mnogo staromodnih navad na dvoru in ustvarila bolj sproščene atmosfere na uradnih sprejemih. Zanimala sta jo vrtnarjenje in umetnost ter glede na njeno lastno zgodovinsko raziskavo o prvotnem videzu palače je prenovila Gråsten Slot.

Leta 1972 je Ingrid ovdovela. Istega leta, potem ko je prisegla, da bo spoštovala dansko ustavo, je bila imenovana za Rigsforstander (uraden regent) in predstavnika monarha, kadarkoli je bila njena hčerka (in kasneje njena vnuka) odsotna ter opravljala to nalogo ob številnih priložnostih. To je bila izjema, saj je bilo glede na ustavo iz leta 1871 le kronskem princu v odsotnosti monarha dovoljeno delovati kot regent.

Bila je pokrovitelj veliko družbenih organizacij in te pozicije je eno za drugo na koncu prepustila princesi Benedikti ko je leto minilo: Røde Kors, Ældre Sagen, Red Barnet, Løgum Klosters Refugium in Fonden for Træer og Miljø. Ustanovila je tudi organizacije Kong Frederik og Dronning Ingrids fond til humanitære og kulturelle formål, Ingridfondet za južni Jutland, Det kgl. Grønlandsfond in Dronning Ingrids Romerske Fond til støtte af kulturelle og videnskabelige formål. Opisana je bila kot vestno, dobro pripravljeno in energično. Bila je feministka[7] in je bila za enakopravnost spolov.

Smrt[uredi | uredi kodo]

Grob kralja Friderika in kraljice Ingrid na Roskilde.

Kraljica Ingrid je umrla 7. novembra 2000 v Fredensborški palači v Fredensborgu s svojimi tremi hčerkami, kraljico Margareto II., princeso Benedikto in kraljico Ano-Marijo Grško, in desetimi vnuki ob njeni postelji. Po objavi njene smrti se je na tisoče ljudi zbralo zunaj uradne rezidence Amalienborške palače in slednji so pustili rože, prižgali sveče in peli himno v njeno čast[8]. Njen pogreb se je odvil 14. novembra 2000 in Ingrid je bila pokopana poleg svojega moža, kralja Friderika IX. izven Roskildske katedrale blizu Copenhagna. Pogreba se je udeležilo veliko evropskih kronanih glav in drugih vodij držav, med njimi kralj in kraljica Švedske, kraljica Španije, kraljica Nizozemske, kralj in kraljica Norveške, kralj in kraljica Belgijcev, veliki vojvoda in velika vojvodinja Luksemburška, waleški princ, dedni knez Monaka, predsednik Islandije, Ólafur Ragnar Grímsson, in predsednik Finske, Mauno Koivisto.

Otroci[uredi | uredi kodo]

Nazivi[uredi | uredi kodo]

Osebni standard kraljice Ingrid, uveden leta 1948 in se je uporabljal do njegove smrti leta 2000.
  • 28. marec 1910 – 24. maj 1935: Njena kraljeva visokost princesa Ingrid Švedska
  • 24. maj 1935 – 20. april 1947: Njena kraljeva visokost prestolonaslednica Danske
  • 20. april 1947 – 14. januar 1972: Njeno veličanstvo kraljica Danske
  • 14. januar 1972 – 7. november 2000: Njeno veličanstvo kraljica Ingrid Danska

Predniki[uredi | uredi kodo]

 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
16. Oskar I. Švedski
 
 
 
 
 
 
 
8. Oskar II. Švedski
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
17. Jožefina Leuchtenberška
 
 
 
 
 
 
 
4. Gustav V. Švedski
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
18. Viljem Nassavski
 
 
 
 
 
 
 
9. Sofija Nassavska
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
19. Princesa Pavlina Württemberška
 
 
 
 
 
 
 
2. Gustav VI. Adolf Švedski
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
20. Veliki vojvoda Leopold Badenski
 
 
 
 
 
 
 
10. Veliki vojvoda Friderik I. Badenski
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
21. Princesa Zofija Švedska
 
 
 
 
 
 
 
5. Viktorija Badenska
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
22. Viljem I. Nemški
 
 
 
 
 
 
 
11. Princesa Ludovika Pruska
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
23. Avgusta Saško-Weimarska
 
 
 
 
 
 
 
1. Ingrid Švedska
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
24. Ernest I., vojvoda Saško-Coburg-Gotski
 
 
 
 
 
 
 
12. Albert Saško-Coburg-Gothski
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
25. Princesa Ludovika Saško-Gotha-Altenburška
 
 
 
 
 
 
 
6. Princ Artur, vojvoda Connaughtski in Strathearnski
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
26. Princ Edvard, vojvoda Kentski
 
 
 
 
 
 
 
13. Viktorija Britanska
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
27. Princesa Viktorija Saška-Coburg-Saalfeldska
 
 
 
 
 
 
 
3. Princesa Margareta Connaughtska
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
28. Princ Karel Pruski
 
 
 
 
 
 
 
14. Princ Friderik Karel Pruski
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
29. Princesa Marija Saška-Weimar-Eisenaška
 
 
 
 
 
 
 
7. Princesa Ludovika Margareta Pruska
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
30. Leopold IV. Anhalt-Dessavski
 
 
 
 
 
 
 
15. Princesa Marija Ana Anhaltska
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
31. Princesa Friderika Vilma Pruska
 
 
 
 
 
 


Sklici[uredi | uredi kodo]

  1. 1,0 1,1 Find a Grave — 1995.
  2. 2,0 2,1 The Peerage
  3. 3,0 3,1 FemBio
  4. Roger Lundgren, Ingrid, Prinsesse af Sverige, Dronning af Danmark, Ljudski tisk, 2010. Pridobljeno 17. avgusta 2015.
  5. "Kraljica Ingrid Danska". Daily Telegraph. 8. november 2000.  (v angleščini)
  6. Börge Outze & Aage Svendstorp (v švedščini): 5 år i bojor. Danmark under ockupationen 1940–1945 (5 let v verigah. Danska med okupacijo) Aktiebolaget boktryck (1945) Hälsingborg
  7. "Ingrid (1910-2000)". Pridobljeno dne 17. avgust 2015.  (v danščini)
  8. "Danska kraljica mati umre". BBC. 7. november 2000. Pridobljeno dne 22. avgust 2013.  (v angleščini)

Bibliografija[uredi | uredi kodo]

  • Staffan Skott: Alla dessa Bernadottar (Vsi Bernadottci) (1996) (v švedščini)

Zunanje povezave[uredi | uredi kodo]

Ingrid Švedska
Rojen: 28. marec 1910 Umrl: 7. november 2000
Danska kraljevska družina
Predhodnik: 
Aleksandra Mecklenburg-Schwerin
kraljica Danske
1947–1972
Naslednik: 
Henri Laborde de Monpezat
kot princ