Albert II. Belgijski

Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Jump to navigation Jump to search
Albert II. Belgijski
Portret
Kralj Belgijcev
Obdobje vladanja9 August 1993 – 21 July 2013
PredhodnikBaudouin
NaslednikPhilippe
ZakonecPaola Ruffo di Calabria
PotomciKralj Philippe
Astrid, nadvojvodinja Avstrije-Este
Princ Laurent
Polno ime
Albert Félix Humbert Théodore Christian Eugène Marie
HišaSaxe-Coburg in Gotha
OčeLeopold III. Belgijski
MatiPrincesa Astrid Švedska
Rojstvo6. junij 1934({{padleft:1934|4|0}}-{{padleft:6|2|0}}-{{padleft:6|2|0}})[1] (85 let)
Laeken[d]
PodpisAlbert II of Belgium Signature.svg

Albert II. Belgijski (polno ime Albert Félix Humbert Théodore Chrétien Eugène Marie), nekdanji kralj belgijske ustavne monarhije, * 6. junij 1934, grad Stuyvenberg, Bruselj, Belgija. Albert II je vladal kot kralj Belgijcev od leta 1993 do leta 2013.

Kralj Albert II. je sin kralja Leopolda III. in kraljice Astrid, rojena kot švedska princesa. Je član belgijske vladarske hiše, nekdaj imenovane Saxe-Coburg in Gotha. Je mlajši brat velike grofice Joséphine-Charlotte luksemburške in kralja Baudouina katerega je nadomestil na prestolu po njegovi smrti leta 1993. Poročen je z Donno Paolo Ruffo di Calabria (zdaj kraljico Paolo), s katero ima tri otroke. Njegov starejši sin Filip je trenutni kralj Belgijcev.

3. julija 2013 se je kralj Albert II udeležil opoldanskega zasedanja belgijskih ministrov. Tam je razglasil, da bo 21. julija na narodni dan Belgije snel krono zaradi zdravstvenih razlogov. Nasledil ga je sin Filip 21. julija 2013. Albert II je bil tako četrti monarh, ki je zapustil prestol leta 2013, skupaj z papežom Benediktom XVI, kraljico Beatriko nizozemsko in Emirjem Hamad bin Khalifa katarskim. S tem je postal drugi belgijski monarh, ki je prestol prepustil nasledniku, skupaj z njegovim očetom Leopoldom III, ki je končal z vladanjem leta 1951 zaradi različnih razlogov.

Zgodnja leta[uredi | uredi kodo]

Princ Albert je rodil v gradu Stuyvenberg v Bruslju kot drugi sin in najmlajši otrok kralja Leopolda III. (1901-1983) in njegove prve žene švedske princese Astrid (1905-1935). Ob rojstvu je bil tretji v vrsti na prestol in je dobil naziv princ Liègski. Njegova botra sta bila luksemburški princ Felix in babica (po očetu) belgijska kraljica Elizabeta. Kraljica Astrid je umrla avgusta 1935 v avtomobilski nesreči, v kateri je bil kralj Leopold rahlo poškodovan. Kralj se je ponovno poročil leta 1941 z Lilian Baels, s katero je imel tri otroke: princa Aleksandra, princeso Marijo-Kristino in princeso Marijo-Esmeraldo.

Med drugo svetovno vojno so 10. maja 1940, v času, ko je bila Belgija okupirana, princ Albert, njegova starejša sestra princesa Jožefina-Šarlota in njegov starejši brat princ Baudouin zapustili državo ter odšli v Francijo in kasneje Španijo. V Belgijo so se vrnili 2. avgusta 1940. Do leta 1944 so s svojim izobraževanjem nadaljevali ali v Laeknu ali v gradu Ciergnon. Junija 1944 so Nemci kralja Leopolda, njegovo ženo Lilijano in kraljeve otroke izgnali v Hirschstein v Nemčiji in kasneje v Strobl v Avstriji, kjer jih je 7. maja 1945 osvobodila ameriška vojska. Zaradi politične situacije v Belgiji se je kralj Leopold z družino oktobra 1945 iz Avstrije preselil v vilo "Le Reposoir" v Pregnyju, Švici in tam ostal do julija 1950. V tem času je princ Albert nadaljeval s svojim izobraževanjem v srednji šoli v Ženevi. Kralj Leopold se je s svojima sinovoma v Belgijo vrnil 22. julija 1950.

Poroka in družina[uredi | uredi kodo]

Leta 1958 je Albert odšel v Vatikan, kjer je bil priča kronanju papeža Janeza XXIII. Na družabnem srečanju na belgijskem veleposlaništvu je spoznal italijansko princeso Paolo Margherito Mario Antonio Consiglio Ruffo di Calabria in jo kasneje zaprosil za roko. Dva meseca po njunem srečanju je princ predstavil svojo bodočo ženo svoji družini in štiri mesece kasneje medijem. Ob svojem prihodu v Bruselj prvič pred poroko je princesa Paola takoj osvojila belgijski tisk.

Albert se je poročil s Paolo 2. junija 1959 v Bruslju, s katero ima dva sinova in eno hčerko, dvanajst vnukov in eno pravnukinjo:

  • Kralj Philippe Léopold Louis Marie, rojen 15. aprila 1960. Z Mathilde d'Udekem d'Acoz (rojena 20. januarja 1973) se je poročil 4. decembra 1999 v Brusju, s katero imata štiri otroke, dva sinova in dve hčerki:
  • Princesa Astrid Joséphine Charlotte Fabrizia Elisabeth Paola Marie, rojena 5. junija 1962. Z nadvojvodom Lorenzem Avstrije-Este (rojen 16. decembra 1955), ki je leta 1995 postal tudi belgijski princ, se je poročila 22. septembra 1984 v Bruslju, s katerim ima pet otrok, tri hčerke in dva sinova:
    • Princ Amedeo Marie Joseph Carl Pierre Philippe Paola Marcus d'Aviano, nadvojvoda Avstrije, rojen 21. februarja 1986. Z italijansko aristokratinjo Elisabetto Mario Rosboch von Wolkenstein (roj. 1987) se je poročil 5. julija 2014, s katero ima eno hčerko:
      • Nadvojvodinja Anna Astrid Avstrije-Este, rojena 17. maja 2016
    • Princesa Maria Laura Zita Beatrix Gerhard, nadvojvodinja Avstrije, rojena 26. avgusta 1988
    • Princ Joachim Karl-Maria Nikolaus Isabelle Marcus d'Aviano, nadvojvoda Avstrije, rojen 9. decembra 1991
    • Princesa Luisa Maria Anna Martine Pilar, nadvojvodinja Avstrije, rojena 11. oktobra 1995
    • Princesa Laetitia Maria Nora Anna Joachim Zita, nadvojvodinja Avstrije, rojena 23. aprila 2003
  • Princ Laurent Benoît Baudouin Marie, rojen 19. oktobra 1963. S Claire Coombs (rojena 18. januarja 1974) se je poročil 12. aprila 2003, s katero ima tri otroke, dva sinova in eno hčerko:
    • Princesa Louise Sophie Mary, rojena 6. februarja 2004
    • Princ Nicolas Casimir Marie, rojen 13. decembra 2005
    • Princ Aymeric Auguste Marie, rojen 13. decembra 2005

Od leta 1999 naprej mediji trdijo, da je belgijska kiparka Delphine Boël (rojena 1968) kraljeva zunajzakonska hčerka. Junija 2013 je Boëlova pozvala kralja, takrat vojvoda Brabantskega, in nadvojvodinjo Avstrije-Este, da se prikažeta na sodišču. Upala je, da bi DNK test dokazal, da je ona kraljeva hčerka. Ker je kralj z zakonom pod imuniteto, se je odločiti pozvati njegova starejša otroka.[2][3] Po kraljevi abdikaciji je opustila svojo prvo tožbo in predstavila novo le proti kralju, saj ga imuniteta ni več ščitila.[4] Marca 2017 je sodišče odločilo, da je njen zahtevek neutemeljen, in njeni odvetniki so izjavili, da bo vložila zahtevek za pritožbo.[5]

Vladanje[uredi | uredi kodo]

Kot mlajši brat kralja Baudouina, je bil princ Albert naslednji v vrsti za prestol. Njegov sin princ Filip bi naj bil Baudouinov naslednik, potem ko je postalo jasno, da kralj ne bo imel otrok, ki bi ga nasledili. Kljub temu je ob Baudinovi smrti (pri starosti 62 let) Albert prisegel pred parlamentom 9. avgusta leta 1993 in postal šesti kralj Belgijcev.

Kot kralj so bile Albertove dolžnosti, da predstavlja Belgijo doma in v tujini ob državnih obiskih, ter sodelovati na pomembnih mednarodnih srečanjih. Prav tako je moral pokazati veliko zanimanje za belgijsko družbo in kulturo.

Leta 1984 je ustanovil fundacijo princa Alberta, da bi izboljšal trgovanje.

Kot kralj je imel najpomembnejšo vlogo med letoma 2010 in 2011, ko se belgijski parlament ni strinjal z vlado. Ko je bilo krize konec je Albert prisegel novemu parlamentu.

Albert je sprožil iskrice na svojem božičnem govoru 21. decembra, ko je sodobna populistična gibanja primerjal s tistimi v 30. letih prejšnjega stoletja. To so opazili številni politični komentatorji, vključno z mnogimi flamskimi politiki, da naj bi to ciljalo predvsem na flamsko nacionalno stranko N-VA.

Abdikacija[uredi | uredi kodo]

3. julija 2013 je kralj oznanil, da bo abdiciral (odstopil) s položaja kralja v korist svojega sina Filipa. Razlog abdikacije je dal, da se počuti prestarega in prešibkega zdravja, da bi še naprej zasedal prestol.[6] Po abdikaciji 21. julija je postal Filip kralj Belgijcev, Albert II. pa je obdržal naziv njegovo veličanstvo kralj Albert II., podobno kot njegov oče Leopold III. po odstopu.

Predniki[uredi | uredi kodo]

 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
16. Leopold I. Belgijski
 
 
 
 
 
 
 
8. Princ Filip, grof Flanderski
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
17. Princesa Luiza-Marija Orléanska
 
 
 
 
 
 
 
4. Albert I. Belgijska
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
18. Charles Anthony, princ Hohenzollernski
 
 
 
 
 
 
 
9. Princesa Marija Hohenzollernska-Sigmaringenska
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
19. Princesa Jožefina Badenska
 
 
 
 
 
 
 
2. Leopold III. Belgijski
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
20. Vojvoda Maksimilijan Jožef Bavarski
 
 
 
 
 
 
 
10. Vojvoda Karl-Teodor Bavarska
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
21. Princesa Ludovika Bavarska
 
 
 
 
 
 
 
5. Vojvodinja Elizabeta Bavarska
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
22. Miguel I. Portugalski
 
 
 
 
 
 
 
11. Infanta Marija Jožefa Portugalska
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
23. Princesa Adelajda Löwensteinska-Wertheimska-Rosenberška
 
 
 
 
 
 
 
1. Albert II. Belgijski
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
24. Oskar I. Švedski
 
 
 
 
 
 
 
12. Oskar II. Švedski
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
25. Vojvodinja Jožefina Leuchtenberška
 
 
 
 
 
 
 
6. Princ Karl, vojvoda Västergötlandski
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
26. Viljem, vojvoda Nassavski
 
 
 
 
 
 
 
13. Princesa Sofija Nassavska
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
27. Princesa Pavlina Württemberška
 
 
 
 
 
 
 
3. Astrid Švedska
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
28. Kristjan IX. Danski
 
 
 
 
 
 
 
14. Friderik VIII. Danski
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
29. Princesa Luiza Hessen-Kasselska
 
 
 
 
 
 
 
7. Princesa Ingeborg Danska
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
30. Karl XV. Švedski
 
 
 
 
 
 
 
15. Princesa Ludovika Švedska
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
31. Princesa Ludovika Nizozemska
 
 
 
 
 
 


Sklici[uredi | uredi kodo]

  1. Encyclopædia Britannica
  2. Stroobants, Jean-Pierre (17. junij 2013). "En Belgique, la fille adultérine d'Albert II exige une reconnaissance officielle". Le Monde. Pridobljeno dne 6. avgust 2017. 
  3. Bacchi, Umberto (18. junij 2013). "Belgium: King Albert’s ‘Disowned Natural Daughter’ Delphine Boel Seeks Recognition in Court". International Business Times. Pridobljeno dne 6. avgust 2017. 
  4. Le Vif, "Chacun sait que le roi Albert est le père biologique de Delphine Boël"
  5. Het Niewsblad 28. marec 2017 http://www.nieuwsblad.be/cnt/dmf20170328_02804662 Retrieved 3 August 2017 (v nizozemščini)
  6. Belgijski kralj Albert bo abdiciral, Reginal Obala, 21. julij 2013

Zunanje povezave[uredi | uredi kodo]

Albert II. Belgijski
Rojen: 6. junij 1934
Vladarski nazivi
Predhodnik: 
Baudouin
Kralj Belgijcev
1993–2013
Naslednik: 
Philippe