Oskar II. Švedski

Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Jump to navigation Jump to search
Oskar II.
King Oscar II of Sweden in uniform.png
Kralj Švedske
Obdobje vladanja 18. september 1872 - 8. december 1907
Kronanje 12. maj 1873
Predhodnik Karl XV.
Naslednik Gustav V.
Kralj Norveške
Vladanje 18. september 1872 - 7. junij 1905
Kronanje 18. julij 1873
Predhodnik Karl IV.
Naslednik Haakon VII.
Zakonec Sofija Nasavska
Potomci Gustav V. Švedski
Princ Oskar Bernadotte
Princ Karl, vojvoda Västergötlandski
Princ Evgen, vojvoda Närkski
Polno ime
Oscar Fredrik
Hiša Bernadotte
Oče Oskar I. Švedski
Mati Jožefina Leuchtenberška
Rojstvo 21. januar 1829({{padleft:1829|4|0}}-{{padleft:1|2|0}}-{{padleft:21|2|0}})[1][2]
Stockholm
Smrt 8. december 1907({{padleft:1907|4|0}}-{{padleft:12|2|0}}-{{padleft:8|2|0}})[1][2][3][4] (78 let)
Stockholm[3][4]
Pokop Riddarholmskyrkan, Stockholm
Vera Švedska cerkev
Podpis Autograf, Oscar II, Nordisk familjebok.png

Oskar II. (polno ime Oscar Fredrik), švedski in norveški kralj, * 21. januar 1829, Stockholmska palača, Stockholm, † 8. december 1907, Stockholmska palača, Stockholm.

Bil je švedski kralj in od leta 1872 do svoje smrti in norveški kralj od leta 1872 do leta 1905. Kot tretji sin kralja Oskarja I. Švedskega in Jožefine Leuchtenberške je bil potomec Gustava I. Švedskega skozi svojo mater.

Zgodnje življenje[uredi | uredi kodo]

Ob rojstvu v Stockholmu je Oscar Fredrik postal vojvoda Östergötlandski. V starosti enajstih let je vstopil v vojsko in julija 1845 je bil imenovan za mlajšega poročnika. Kasneje je študiral na Uppsalski univerzi, kjer se je odlikoval v matematiki. Za častnega člana Kraljeve švedske akademije znanosti je bil imenovan 13. decembra 1848.

6. junija 1857 se je v Wiesbaden-Biebrichu, Nemčiji poročil s princeso Sofijo Vilmo, najmlajšo hčerko vojvode Viljema Nassavskega

Od leta 1859, ko je njegov oče umrl, je bil prvi v vrsti za švedski prestol za svojim najstarejšim bratom kraljem Karlom, ki takrat ni imel več moških dedičev (njegov sin je umrl v zgodnjem otroštvu leta 1854). Njegov srednji brat Gustav je umrl leta 1852.

Kralj Švedske in Norveške[uredi | uredi kodo]

18. septembra 1872 je nasledil svojega brata Karla XV. / IV. in je bil 18. julija 1873 kronan za kralja Norveške v katedrali Nidaros v Trondheimu. Ob nasleditvi prestola je posvojil svoj moto Brödrafolkens väl / Broderfolkenes Vel (»Dobrobit bratskih prebivalcev«). Medtem ko je kralj in njegov dvor prebival predvsem na Švedskem, se je Oskar odločil, da se bo naučil tekoče norveščine in od samega začetka je spoznal bistvene težave pri vzdrževanju zveze med obema državama.

Politični dogodki, ki so pripeljali do mirnega razpada zveze med Norveško in Švedsko leta 1905, bi bili težko doseženi brez taktnosti in potrpežljivosti kralja samega. Norveški parlament je Oskarja 7. junija 1905 odstavil s prestola in Oskar se je 26. oktobra odpovedal norveškemu prestolu. Res je, da je zavrnil, da bi katerikoli princ iz njegove rodbine postal kralj na Norveškem, vendar so bili boljši odnosi med državami obnovljeni pred njegovo smrtjo 8. decembra 1907.

Tuje in domače vodenje države[uredi | uredi kodo]

Njegova inteligenca in rezerviranost iz dinastičnih premislekov, ki so vplivali na večino evropskih vladarjev, je dala kralju precejšnjo težo kot razsodniku v mednarodnih vprašanjih. Na zahtevo Velike Britanije, Nemčije in Združenih držav Amerike je bil leta 1889 imenovan za predsednika vrhovnega sodišča Samoe in je bil leta 1899 ponovno imenovan, da bi razsojal Samoanske zadeve.

Leta 1897 je bil pooblaščen, da, če je potrebno, imenuje petega razsodnika v venezuelskem sporu (spor med Venezuelo in Združenim kraljestvom) in senat Združenih držav ga je pozval, da deluje kot sodnik v anglo-ameriški arbitražni pogodbi, ki je bila razveljavljena. Pridobil si je veliko prijateljev v Združenem kraljestvu zaradi svoje glasne in velikodušne podpore Britaniji v času druge burske vojne (1899–1902), ki jo je izrazil v izjavi natisnjeni 2. maja 1900 v The Times, ko je bilo kontinentalno mnenje skoraj povsod sovražno[5].

Bil je 1027. vitez Reda zlatega runa v Španiji in 774. vitez Redu podvezice leta 1881.

Med njegovim kraljevanjem je bil leta 1876 ustanovljen urad predsednika vlade. Louis De Geer je postal prvi predsednik vlade na Švedskem s tem naslovom. Najbolj znan in močan prvi minister krone v času vladavine Oskarja je bil veleposestnik Erik Gustaf Boström. Bil je predsednik vlade med letoma 1891 in 1900 ter od leta 1902 do 1905. Oskar mu je v tem času zelo zaupal, saj je imel veliko težav pri odobritvi nekaterih drugih predsednikov vlade. Postopoma je Oskar dal Boströmu proste roke za izbiro svojih ministrov brez velike vladarjeve udeležbe. To je bil dogovor (nehote tako kralja in Boströma), ki je pospešil pot do parlamentarizma.

Znanost in umetnost[uredi | uredi kodo]

Kralj Oskar II. v polni regaliji - bil je zadnji okronani švedski kralj in bilo je znano, da je užival v pompu in slovesnosti.
Potret Oskarja II. od Andersa Zorna leta 1898.

Kralj Oskar je bil ugleden pisatelj in glasbeni amater. Izkazal se je za velikodušnega prijatelja učenja in naredil veliko za spodbujanje razvoja izobraževanja po vseh svojih gospostvih. Leta 1858 je bila zbirka njegovih liričnih in pripovednih pesmi, Spominska obeležja švedske mornarice, objavljena anonimno in je pridobila drugo nagrado Švedske akademije. Njegovi »Prispevki vojaški zgodovini Švedske v letih 1711, 1712, 1713,« so se prvotno pojavili v letopisu akademije in so bile natisnjeni ločeno leta 1865.

Njegova dela, ki so vsebovala njegove govore, prevode Herderja in Goetheja in predstava grad Cronberg, so bila zbrana v dveh delih v letih od 1875 do 1876 in večja izdaja je bila zbrana v treh zvezkih, pojavila se je od leta 1885 do 1888.

Njegova velikonočna hvalnica in nekatere druge pesmi so bile znane v vseh skandinavskih državah. Njegovi spomini na Karla XII. Švedskega so bili prevedeni v angleščino leta 1879. Leta 1881 je ustanovil prvi svetovni muzej na prostem v svoji poletni rezidenci v bližini Kristianie, zdaj Osla. Štiri leta kasneje je izdal svoj nagovor na Akademiji za glasbo in prevod enega od njegovih esejev o glasbi se je v književnosti pojavil maja 1900. Imel je dragoceno zbirko tiskanih in rokopisnih glasbenih del, ki je bila dostopna študentom zgodovine glasbe.

Kot ljubitelj gledališča je naročil Axlu Anderbergu, da zgradi novo operno hišo za Švedsko kraljevo opero, ki so jo slovesno odprli 19. septembra 1898. Do danes je to dom te institucije. Oskar II. je povedal Henriku Ibsnu, da njegova igra Strahovi »ni dobra igra«. Ko je umiral, je zahteval, da se gledališča ne bodo zaprla zaradi njegove smrti. Njegove želje so bile upoštevane.

Kralj Oskar II. je bil ljubitelj raziskovanja Arktike. Skupaj s švedskim milijonarjem Oscarjem Dicksonom in ruskim magnatom Aleksandrom Mihajlovičem Sibiryakovim je bil pokrovitelj številnih pionirskih arktičnih odprav v 1800.. Med podvigi, ki jih je kralj sponzoriral, so bila najpomembnejša raziskovanja Adolfa Erika Nordenskiölda na ruski Arktiki in Grenlandiji kot tudi polarna potovanja Fridtjofa Nansena na Framu.

Ime in portret Oskarja II. sta bila uporabljena na blagovni znamki Sardel kralja Oskarja (ki ostaja edina blagovna znamka, ki je pridobila njegovo »kraljevsko dovoljenje«), kot tudi za medenjake (pepparkakor) in drugih pekovskih izdelkov, ki jih dela Göteborgs KEX AB.

Otroci[uredi | uredi kodo]

Oskar II. na čolnu.
Graviral Anders Zorn.

Kralj Oskar II. se je poročil s Sofijo Nassavsko. Skupaj sta imela pet otrok:

Oskar naj bi imel več zunajzakonskih otrok, med njimi tudi:

  • Anna Hofman-Uddgren

Oskar II. (za razliko od svojega očeta) ni nikoli uradno prepoznal svojih zunajzakonskih otrok. Domnevno naj bi imel tudi dva sinova z igralko Marie Friberg, Nilsa in Augusta Ekstama (slednji rojen leta 1878)[6].

Njegov najstarejši sin Oskar Gustav Adolf, vojvoda Värmlandski, ga je nasledil kot kralj Gustav V. Švedski. Njegov drugi sin Oskar je odstopil svoje kraljevske pravice ob svoji poroki leta 1888 s kraljevsko damo gospodično Ebbo Munck, ko je prevzel naziv princ Bernadotte in od leta 1892 je bil znan kot grof Wisborški. Kraljeva druga sinova sta bila Karl, vojvoda Västergötlandski, ki se je poročil s princeso Ingeborg Dansko in Eugén, vojvoda Närkški, ki je bil znan umetnik.

Na norveškem prestolu ga je po dogodkih leta 1905 nasledil njegov pranečak princ Karl Danski, vnuk njegovega pokojnega brata kralja Karla, ki je nasledil norveški prestol leta 1905 z vladarskim imenom Haakon VII..

Harald V. Norveški, Oskarjev II. pravnuk (vnuk njegovega drugega sina, vojvode Västergötlandskega), je leta 1991 nasledil prestol Norveške, ki ga je nekoč držal njegov pradedek Oskar II.

Predniki[uredi | uredi kodo]

 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
16. Jean Bernadotte
 
 
 
 
 
 
 
8. Jean Henri Bernadotte
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
17. Marie du Pucheu
 
 
 
 
 
 
 
4. Karl XIV. Janez Švedski
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
18. Jean de Saint Vincent
 
 
 
 
 
 
 
9. Jeanne de Saint Vincent
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
19. Marie d'Abbadie de Sireix
 
 
 
 
 
 
 
2. Oskar I. Švedski
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
20. Joseph Clary
 
 
 
 
 
 
 
10. François Clary
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
21. Françoise Agnes Ammoric
 
 
 
 
 
 
 
5. Désirée Clary
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
22. Joseph Ignace Somis
 
 
 
 
 
 
 
11. Françoise Rose Somis
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
23. Catherine Rose Soucheiron
 
 
 
 
 
 
 
1. Karl XV. Švedski
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
24. François de Beauharnais, markiz de la La Ferté-Beauharnais
 
 
 
 
 
 
 
12. Alexandre, vicomte de Beauharnais
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
25. Marie Anne Henriette Françoise Pyvart de Chastulle
 
 
 
 
 
 
 
6. Eugène de Beauharnais
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
26. Joseph-Gaspard de Tascher de La Pagerie
 
 
 
 
 
 
 
13. Joséphine de Tascher de La Pagerie
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
27. Rose-Claire des Vergers de Sanois
 
 
 
 
 
 
 
3. Vojvodinja Jožefina Leuchtenberška
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
28. Palatinski grof Friderik Mihael Zweibrückenski
 
 
 
 
 
 
 
14. Maksimilijan I. Jožef Bavarski
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
29. Palatinska grofica Marija Frančiška Sulzbaška
 
 
 
 
 
 
 
7. Princesa Avgusta Bavarska
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
30. Knez Jurij Viljem Hesse-Darmstadtski
 
 
 
 
 
 
 
15. Princesa Avgusta Vilma Hesse-Darmstadtska
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
31. Grofica Marija Ludovika Albertina Leiningen-Falkenburg-Dagsburgška
 
 
 
 
 
 


Grbi[uredi | uredi kodo]

Blason du Prince Oscar Fredrik duc d'Östergötland de 1829 à 1844.svg
Princ Švedske in Norveške ter vojvoda Östergötlandski (1829–1844)
Blason du Prince Oscar (II) de Suede a partir de 1844.svg
Princ Švedske in Norveške ter vojvoda Östergötlandski (1844–1872)
Armoiries des rois Oscar Ier et Charles XV de Suede.svg
Kralj Švedske in Norveške (1872–1885)
Armoiries du roi Oscar II de Suede et de Norvege 1885.svg
Kralj Švedske in Norveške (1885–1905)
Oskar II, monogram.svg
Monogram kralja Oskarja II. Švedskega

Sklici[uredi | uredi kodo]

Oskar II.
Rojen: 21. januar 1829 Umrl: 8. december 1907
Vladarski nazivi
Predhodnik: 
Karl XV./IV.
Kralj Švedske
18. september 1872 - 8. december 1907
Naslednik: 
Gustav V.
Kralj Norveške
18. september 1872 - 7. junij 1905
Nezasedeno
Naslednji nosilec naziva
Haakon VII.