Ludovika Švedska

Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Skoči na: navigacija, iskanje
Ludovika Švedska
Portret
Danska kraljica
Mandat 29. januar 1906 – 14. maj 1912
Zakonec Friderik VIII. Danski
Potomci Kristjan X. Danski
Haakon VII. Norveški
Princesa Ludovika
Princ Harald
Princesa Ingeborg
Princesa Tira
Princ Gustav
Princesa Dagmar
Polno ime
Louise Josefina Eugenia
Hiša Bernadotte
Oče Karl XV. Švedski
Mati Ludovika Nizozemska
Rojstvo 31. oktober 1851({{padleft:1851|4|0}}-{{padleft:10|2|0}}-{{padleft:31|2|0}})[1][2]
Stockholm[1]
Smrt 20. marec 1926({{padleft:1926|4|0}}-{{padleft:3|2|0}}-{{padleft:20|2|0}})[1][2] (74 let)
Palača Amalienborg
Pokop Roskildska katedrala
Vera Luteranstvo

Ludovika Jožefina Evgenija Švedska (švedsko Lovisa Josefina Eugenia), danska kraljica, * 31. oktober 1851, Stockholmska palača, Stockholm, Švedska, † 20. marec 1926, Amalienborška palača, Copenhagen, Danska.

Ludovika je bila danska kraljica soproga kot žena kralja Friderika VIII.. Bila je edini preživeli otrok kralja Karla XV. Švedskega in Ludovike Nizozemske.

Zgodnje življenje[uredi | uredi kodo]

Mlada Ludovika, fotografirana na Švedskem

Ludovika se je rodila v Stockholmu. Po smrti njenega mlajšega brata princa Karla Oskarja leta 1854 jo je njen oče ravnal z njo kot so v tistem času ravnali s fanti, kar je pomenilo, da se je razvila z veliko manj zadržanosti kot ostala dekleta, postala je samozavestna, naravna in srečna oseba. Njen oče je nekoč ljubeče povedal o njej: "Je grd hudič, vendar je tudi smešna!" in z njo ravnal na isti osoren ljubeči način, ki je bil običajno v povezavi z ravnanjem očeta s sinom. To je nekoliko skrbelo njeno mamo kraljico Ludoviko, ki je sama zelo želela, da bi se obnašala po ženskem idealu časa. Na Švedskem je bila princesa Ludovika po navadi navedena kot "sessan", ampak Ludovika je sama sebe klicala "stockholmsrännstensungen" (Stockholmski ježek), kar je njen stric, bodoči kralj Oskar II., videl za šokantno in jo poskušal prepričati, da bi to prenehala uporabljati. Ludovika je opisana kot ljubečega in razvajenega edinega otroka, vzgojena s strani svojih staršev: v videzu naj bi bila tako kot svoja mati, ampak v vedenju pa kot njen oče, ter opisana je bila za energično in veselo osebo.

Po rojstvu njenega brata leta 1852 je njena mati trpela za poškodbo, ki ji je preprečila imeti več otrok. To je naredil nasledstveni problem: čeprav so imeli Švedi že prej ženske vladarice in odobrena je bila žensko nasledstvo prestola, vendar ta odločba ni bila v novi ustavi iz leta 1809. Ludovika tako zaradi spola ni bila priznana za dediča na prestol. Njeno nasledstvo bi potrebovalo spremembo v zakonu, kot bi bilo to tudi potrebno za prestol Norveške, ki pa ni imela ženskega nasledstva. Kot edini preživeli otrok njenih staršev, je njen oče kralj Karl XV. večkrat poskušal spremeniti ustavo, da bi postala sprejeta za dediča na prestol Norveške in Švedske.[3] Kakorkoli, ko je brat njenega očeta dobil prvega sina leta 1858, kateremu je sledilo še nekaj več v sledečih letih, njen oče ni dobil podpore za svoje poskuse, ker je bila ta zadeva šteta za sporno, saj so bili sedaj moški dediči zagotovljeni.[3]

Ludovika je bila središče družbe že kot otrok v Stockholmu, kjer so bili zanjo organizirani otroški plesi v Kraljevi palači v Stockholmu, ki so bili šteti za najpomembnejši del družbe otroških socialnih življenj in med drugimi so se jih udeleževali njeni bratranci.[3] Za njeno akademsko izobrazbo je skrbela njena guvernata Hilda Elfving. Leta 1862 je skupaj s svojo materjo postali učenki Nancy Edberg, pionirke za plavanje žensk. Umetnost plavanja na začetku ni bila šteta za v celoti ustrezna za ženske, vendar pa ko sta jo kraljica in njena hčerka z obiskovanjem učnih ur začeli podpirati, je plavanje postalo v modi in bilo sprejeto med ženskami.[4]

Friderik in Ludovika
Portret kraljice Lovise Danske, princese Švedske in Norveške

Ludovika je že zgodaj postala predmet ugibanj glede svoje poroke. Najbolj popularni kandidat je bil kronski princ Friderik Danski (1843–1912). Friderik in Ludovika sta se prvič spoznala leta 1862. Njuna poroka je bila zaželjena zaradi več razlogov. Situacija med kraljevima hišama Švedsko-Norveške in Danske je bila v tistem času zelo napeta. Po smrti kralja Friderika VII. Danskega leta 1863, ki ni zapustil otrok, so nekateri podpirali Karla XV. ali njegovega brata princa Oskarja Švedskega, da zasedeta prestol Danske, namesto kralja Kristjana IX.. Karl XV. je bil kritičen proti Kristjanu XI., katere osebne lastnosti so bile dvomljive. Na Danskem je bila razočaranost glede dejstva, da Švedska ni podpirala Danske proti Prusiji med Dansko-Prusko vojno leta 1864. Po letu 1864 sta se Švedska-Norveška in Danska začeli dogovarjati o načrtih vzpostavljanja simboličnega miru med tema dvema narodoma z dogovarjanjem glede poroke med Ludoviko in kronskim princem Friderikom. Karl XV. Švedski je želel videti svojo hčer kot kraljico Danske in na Danskem je bila ta poroka bolj zaželena od poroke z nemško princeso, ki je bila druga izbira zaradi nedavne vojne z Nemčijo. Kakorkoli Karl XV. ni želel siliti svoje ljubljene hčerke v dogovorjeni zakon in tako je bila zadnja odločitev celotno prepuščena njenemu okusu.[3] Srečanje med Ludoviko in Friderikom je bilo dogovorjeno 14. aprila 1868 v Bäckaskoškem dvorcu v Skänu. Ker je bila zadeva odvisna od tega, če bi Ludovika imela rada Friderika ali ne, gostje niso bili obveščeni o namenu tega srečanja v primeru, če Ludovika ne bi imela rada Friderika in bi zato bila proti poroki. Poleg Friderika je bil le danski kralj prisoten iz danske kraljevske družine.[3] Ob srečanju sta bila oba očitno zadovoljna in Ludovika se je strinjala s poroko. Zaroka je bila nenadoma razglašena naslednjega dne ob zajtrku, kar je šokiralo njenega strica in teto, ki jima nihče ni povedal namena zakaj sta bila prisotna.[3]

Med zaroko med zimo 1868-69 se je Ludovika pod vodstvom Lorentza Dietrichsona učila danščino, dansko literaturo, kulturo in zgodovino. Ludovika se je poročila s kronskim princem Friderikom Danskim 28. julija 1869 v Stockholmu. Poroka se je na Švedskem praznovala z velikim razkošjem. Dota princese je bila v celoti narejena na Švedskem, da bi spodbudila gospodarstvo. Njun zakon je bil dobrodošel v vseh treh državah kot simbol novega Skandinavzma. Ludovika je bila prva švedske princesa poročena v dansko kraljevsko hišo od Ingeborg Magnusdotter Švedske v srednjega veka.

Prestolonaslednica Danske[uredi | uredi kodo]

Kronski princ Friderik Danski in Ludovika, dvojni portret
Ludvika s svojo ljubljeno svakinjo princeso Tiro, s katero je imela zaupajočo prijateljstvo.

Na Danskem je Ludovika postala znana kot Louise namesto Lovisa. Med dolgim obdobjem kot kronska princesa Danske je postala zelo popularna v javnosti, vendar nepopularna z danskim dvorom in kraljevsko hišo.

Poroka ni povzročila nobenega prijateljstva med kraljevima hišama in Ludovika je doživela ostrakizem znotraj kraljeve družine, v katerem je prevladovala njena tašča kraljica Ludovika. Njena tašča je ni marala in njen mož je bil preveč plah, da bi ji dal podporo proti svoji materi in sestram. Njena iskren značaj ni bil sprejet na danskem kraljevskem dvoru, kjer je njeno vedenje povzročilo grozo. Ob neki priložnosti, ko jo je njena tašča obravnavala njeno pariško večerno obleko, ji je neodobravano ukazala, naj si spremeni svojo pričesko, na kar je odgovorila na isti neformalni način, kot je bila navajena na Švedskem, z: "Pomiri se, Pedersen!", zaradi česar je kraljica Ludovika njej in Frideriku ukazala, da zapustita državo za tri mesece.[3] Kronska princesa Ludovika je švedskemu obiskovalcu Fritzu von Dardelu opisala, da jo je njena tašča poskušala postaviti v senco tudi na slavnostnih primerih, ko je bila potrebna njena prisotnost: v enem primeru je kraljica zavrnila prošnjo študentov Uppsalske univerze, da pojejo za kronsko princeso. Ko jo Dardel vprašal zakaj, je zašepetala: "Zaradi ljubosumja, seveda."[3]

Družina je med zimo živela diskretno življenje v Amalienborški palači in med poletjem v Charlottenlundski palači. V prvih letih njunega zakona je Ludovika pogosto obiskovala Švedsko. Bila je prisotna ob materini smrti marca 1871. Tisti čas ji je tolažbo dajala Sofija Nassavska, žena njenega strica, ki je postala njena zaupnica in osebna prijateljica.[3] Med poletji v Charlottenlundski palači blizu Øresunda je Ludovika lahko obiskati svojo švedsko družino na njihovi poletno rezidenco Sofieri na drugi strani Öresunda in sprejemala obiske od njih, ki so bili opisani za njeno lajšanje in tolažbo.[3] Vendar pa njena tašča ni marala njene družin in je vztrajal, da je obveščena in naprošena za dovoljenje obiskov.[3] Friderikov življenjski slog in prešuštvovanje je poškodovalo njegovo popularnost in povzročilo bolečnine Ludoviki.[3] Leta 1879 je obiskala svojo teto kraljico Sofijo Švedsko v Stockholmu, da bi jo vprašal za nasvet:na tej točki je bila opisana za raztreseno.[3] Kraljica Sofija jo je nato predstavila svojima pridigarjema, lordu Radstocku in Gustafu Emanuelu Beskowu.[5] Po tej točki je Ludovika menda našla uteho v veri. Naučila se je grščine, se sama ukvarjala s študijem Svetega pisma in se srečala z lordom Radstckom v Copenhagnu leta 1884.[3] Spoprijateljila se je z dansko dvorno damo Wando Oxholm, s katero se je ukvarjala s študiranjem Svetega pisma. Zanimala se je tudi v obrt, kot na primer v usnjena dela in slikarstvo.

Danska kronska princesa Ludovika s hčerko princeso Ludoviko

Ludovika je bila je opisana za "dobro gospodinjo" in kot strogo, vendar skrbno mater, ki je dala svojim otrokom otroštvo, kjer je prevladovala vera in dolžnost. Zaradi njene dediščine od svojih starih staršev po materni strani, je imela družina dobro gospodarstvo. Dolgo je bilo znano, da je želela videti svojo hči poročeno v švedski kraljevski hiši, kar je bilo doseženo, ko se je njena hči Ingeborg leta 1897 poročila s princem Karlom Švedskim.[3]

Kot kronska princesa se je Ludovika vključevala v dobrodelnost in vero: ustanovila je več dobrodelnih organizacij, med njimi tudi dom «Bethania» in «Kronprinsesse L.s Asyl» (Azil kronske princese Ludovika) in oblikovala vseživljenjsko zanimanje v Cerkvenem društvu za notranjo misijo na Danskem. Opisana je bila za inteligentno in s sposobnostjo za naravno nastopanje, preprosto in prijazno na reprezentančnih priložnostih in bila je videna za dostojanstveno in impresivno osebo.[3] Leta 1875 je na uradnem obisku na Danskem sprejela svojo teto in strica, kralja in kraljico Švedske.

Leta 1905 je Norveška s pomočjo Danske postala neodvisna od Švedske, kar je povzročilo napetost med Dansko in Švedsko in Ludovika je bila užaloščena, ko je zaradi tega težko delala svoje obiske na Švedsko

Kraljica Danske[uredi | uredi kodo]

Ludovika je sčasoma leta 1906 postala kraljica Danske. Kot kraljica je predvsem znana po mnogih dobrodelnih projektih, kateri interes si je delila z možem. Obredne dolžnosti in javni dogodki je niso zanimali in je raje živela diskretno življenje, posvečeno svojim otrokom in svojim zanimanjem v umetnost, literaturo in dobrodelnost.

Grob Ludvike in Friderika na Roskildu.

Kasnejše življenje[uredi | uredi kodo]

Ludovika je ovdovela leta 1912. Bila je zadnja vdova danskega vladarja, ki je uporabljala naziv kraljice vdove. Od letoma 1915 in 1917 si je zgradila Egelundski grad med Hillerødom in Fredensborgom, kjer je živela do konca svojega življenja. Kraljica Ludovika je umrla leta 1926 v Amalienborški palači v Kopenhagnu, in je položena poleg svojega moža v Roskildski katedrali.

Kraljica Ludovika je bila 862. dama Redu kraljice Marije Luise.

Nazivi[uredi | uredi kodo]

  • 31. oktober 1851 - 28. julij 1869: Njena kraljeva visokost princesa Lovisa Švedska in Norveška
  • 28. julij 1869 - 29. januar 1906: Njena kraljeva visokost prestolonaslednica Danske
  • 29. januar 1906 - 14. maj 1912: Njeno veličanstvo kraljica Danske
  • 14. maj 1912 - 20. marec 1926: Njeno veličanstvo kraljica vdova Danske
Armoiries de la reine Lovisa de Suede.svg
Zakonski grb kraljice Ludvike Danske

Otroci[uredi | uredi kodo]

Ime Rojstvo Smrt Soprog(a) Otroci
Kristjan X. Danski 26. september 1870 20. april 1947 (76 let) Vojvodinja Aleksandrina Mecklenburg-Schwerinska Friderik IX. Danski
Dedni princ Knud Danski
Haakon VII. Norveški 3. avgust 1872 21. september 1957 (85 let) Princesa Matilda Valižanska Olaf V. Norveški
Princesa Ludovika Danska 17. februar 1875 4. april 1906 (31 let) Princ Friderik Schaumburg-Lippe Princesa Marija Ludovika Schaumburg-Lippe
Princ Kristjan Schaumburg-Lippe
Princesa Stefanija Schaumburg-Lippe
Princ Harald Danski 8. oktober 1876 30. marec 1949 (72 let) Princesa Helena Adelaide Schleswig-Holstein-Sonderburg-Glücksburg Princesa Feodora Danska
Princesa Karolina-Matilda Danska
Princesa Aleksandrina-Ludovika Danska
Princ Gorm Danski
Grof Oluf Rosenborški
Princesa Ingeborg Danska 2. avgust 1878 12. marec 1958 (79 let) Princ Karl, vojvoda Västergötlandski Princesa Margareta Švedska
Princesa Marta Ludovika Švedska
Kraljica Astrid Belgijska
Princ Karl, vojvoda Östergötlandski
Princesa Tira Danska 14. marec 1880 2. november 1945 (65 let) neporočena
Princ Gustav Danski 4. marec 1887 5. oktober 1944 (57 let) neporočen
Princesa Dagmar Danska 23. maj 1890 11. oktober 1961 (71 let) Jørgen Castenskiold Carl Castenskiold
Christian Castenskiold
Jørgen Castenskiold
Dagmar Castenskiold

Ustavno Ludovika ni mogla podedovati švedskega in norveškega prestola. Njenega očeta Karla XV. & IV. je nasledil njegov brat Oskar II.. S kančkom usode je Ludovikin sin princ Karl v resnici sčasoma postal kralj Norveške. Izvoljen je bil za nasledstev svojega strica na norveškem prestolu kot posledice osamosvojitve Norveške od Švedske leta 1905.

Predniki[uredi | uredi kodo]

 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
16. Jean Henri Bernadotte
 
 
 
 
 
 
 
8. Karl XIV. Janez Švedski
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
17. Jeanne de Saint Vincent
 
 
 
 
 
 
 
4. Oskar I. Švedski
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
18. François Clary
 
 
 
 
 
 
 
9. Désirée Clary
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
19. Françoise Rose Somis
 
 
 
 
 
 
 
2. Karl XV. Švedski
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
20. Alexandre, vicomte de Beauharnais
 
 
 
 
 
 
 
10. Eugène de Beauharnais
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
21. Joséphine de Tascher de La Pagerie
 
 
 
 
 
 
 
5. Vojvodinja Jožefina Leuchtenberška
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
22. Maksimilijan I. Jožef Bavarski
 
 
 
 
 
 
 
11. Princesa Avgusta Bavarska
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
23. Princesa Avgusta Vilma Hesse-Darmstadtska
 
 
 
 
 
 
 
1. Princesa Ludovika Švedska
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
24. Viljem V. Oranski
 
 
 
 
 
 
 
12. Viljem I. Nizozemski
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
25. Princesa Vilma Pruska
 
 
 
 
 
 
 
6. Princ Friderik Nizozemski
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
26. Friderik Viljem II. Pruski (=28)
 
 
 
 
 
 
 
13. Princesa Vilma Pruska
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
27. Princesa Friderika Ludovika Hesse-Darmstadtska (=29)
 
 
 
 
 
 
 
3. Princesa Ludovika Nizozemska
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
28. Friderik Viljem II. Pruski (=26)
 
 
 
 
 
 
 
14. Friderik Viljem III. Pruski
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
29. Princesa Friderika Ludovika Hesse-Darmstadtska (=27)
 
 
 
 
 
 
 
7. Princesa Ludovika Pruska
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
30. Karel II. Mecklenburg-Strelitcki
 
 
 
 
 
 
 
15. Vojvodinja Ludovika Mecklenburg-Strelitcka
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
31. Deželna grofica Friderika Hesse-Darmstadtska
 
 
 
 
 
 


Sklici[uredi | uredi kodo]

  1. ^ 1,0 1,1 1,2 Record #143339206 // Gemeinsame Normdatei — 2012—2016.
  2. ^ 2,0 2,1 Lovisa (Louise) — 1917.
  3. ^ 3,00 3,01 3,02 3,03 3,04 3,05 3,06 3,07 3,08 3,09 3,10 3,11 3,12 3,13 3,14 3,15 Anne-Marie Riiber (1959).
  4. ^ Idun (1890): Nr 15 (121)
  5. ^ Anne-Marie Riiber (1959). Drottning Sophia. (Kraljica Sofija) Uppsala: J. A. Lindblads Förlag. (v švedščini)

Zunanje povezave[uredi | uredi kodo]


Ludovika Švedska
Rojen: 31. oktober 1851 Umrl: 20. marec 1926
Danska kraljevska družina
Nezasedeno
Zadnji nosilec naziva
Ludovika Hesse-Kasselska
Kraljica Danske
29. januar 1906 – 14. maj 1912
Naslednik: 
Aleksandrina Mecklenburg-Schwerinska