Friderik Viljem III. Pruski

Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Friderik Viljem III. Pruski
Kralj Prusije
Vladanje16. november 1797 – 7. junij 1840
PredhodnikFriderik Viljem II.
NaslednikFriderik Viljem IV.
Volilni knez Brandenburga
Vladanje16. november 1797 – 6. avgust 1806
PredhodnikFriderik vilijevski II.
Rojstvo3. avgust 1770({{padleft:1770|4|0}}-{{padleft:8|2|0}}-{{padleft:3|2|0}})[1][2][…]
Potsdam[1]
Smrt7. junij 1840({{padleft:1840|4|0}}-{{padleft:6|2|0}}-{{padleft:7|2|0}})[1][2][…] (69 let)
Berlin[1]
Pokop
mavzolej v Charlottenburški palači
SoprogeLuiza Mecklenburg-Streliška
Avgusta Harraška (morganatska)
Potomci
see details...
Friderik Viljem IV.
Viljem I. Nemški
Šarlota (Aleksandra Fjodorovna), ruska carica
Friderika
Karel
Aleksandrina
Ferdinand
Luiza
Albert
RodbinaHohenzollern
OčeFriderik Viljem II. Pruski
MatiFriderika Luiza Hesse-Darmstadtska
Religijakalvinizem (do 1817),
pruska evangeličanska cerkev (po 1817)

Friderik Viljem III. (nemško Friedrich Wilhelm III.) je bil volilni knez Brandenburga in od leta 1797 do 1840 kralj Prusije * 3. avgust 1770, Potsdam, Kraljevina Prusija, † 7. junij 1840, Berlin, Kraljevina Prusija.

Vladal je v težavnem obdobju napoleonskih vojn in razpada Svetega rimskega cesarstva. Po porazu v bitki pri Jeni leta 1806 je spretno krmaril med Francijo in njenimi nasprotniki in se na koncu nerad pridružil Napoleonovim nasprotnikom v nemški kampanji leta 1813 (Befreiungskriege). Po Napoleonovem dokončnem porazu je kot kralj zastopal Prusijo na Dunajskem kongresu, na katerem so se reševala politična vprašanja, ki so izhajala iz novega ponapoleonskega reda v Evropi. Odločno je sklenil združiti protestantske cerkve in poenotiti njihovo bogoslužje, organizacijo in celo arhitekturo. Njegov dolgoročni cilj je bil popolnoma centraliziran kraljev nadzor nad vsemi protestantskimi cerkvami v Pruski zvezi cerkva.

Vojaška kariera[uredi | uredi kodo]

Leta 1784 je postal poročnik v pruski vojski, leta 1790 polkovnik; sodeloval je v bojih proti Francozom v letih 1792-94. Bil je eden izmed pomembnejših generalov, ki so se borili med Napoleonovo invazijo na Rusijo; posledično je bil njegov portret dodan v Vojaško galerijo Zimskega dvorca.

Družina[uredi | uredi kodo]

Imel je naslednje otroke:

  • mrtvorojena hčerka (1. oktober 1794)
  • Friderik Viljem IV. Pruski (1795-1861)
  • Viljem I. Pruski (1797-1888)
  • Šarlota (1798-1860)
  • Friserika (1799-1800)
  • Karel (1801-1883)
  • Aleksandrina (1803-1892)
  • Ferdinand (1804-1806)
  • Luiza (1808-1870)
  • Albert (1809-1872)

Viri in opombe[uredi | uredi kodo]

  1. 1,0 1,1 1,2 1,3 Record #118535986 // Gemeinsame Normdatei — 2012—2016.
  2. 2,0 2,1 RKDartists
  3. SNAC — 2010.
  4. Find a Grave — 1996.

Glej tudi[uredi | uredi kodo]