Oskar I. Švedski

Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Skoči na: navigacija, iskanje
Oskar I.
Portret
Kralj Švedske in Norveške
Obdobje vladanja 8. marec 1844 – 8. julij 1859
Predhodnik Karl XIV. & III. Janez
Naslednik Karl XV. & IV.
Zakonec Jožefina Leuchtenberška
Potomci Karl XV. Švedski
Princ Gustav, vojvoda Upplandski
Oskar II. Švedski
Princesa Evgenija
Princ Avgust, vojvoda Dalarnski
Polno ime
Joseph François Oscar Bernadotte
Hiša Bernadotte
Oče Karl XIV. Janez Švedski
Mati Désirée Clary
Rojstvo 4. julij 1799({{padleft:1799|4|0}}-{{padleft:7|2|0}}-{{padleft:4|2|0}})[1][2]
Pariz[1]
Smrt 8. julij 1859({{padleft:1859|4|0}}-{{padleft:7|2|0}}-{{padleft:8|2|0}})[1][3] (60 let)
Stockholm Palace[d][1][3]
Pokop Riddarholmska cerkev
Vera Švedska cerkev
prej rimokatolicizem

Oskar I. (rojen Joseph François Oscar Bernadotte), švedski in norveški kralj, * 4. julij 1799, Paris, Francija, † 8. julij 1859, Stockholm, Švedska.

Mali Oskar Bernadotte nekaj let preden je bil njegov oče izbran za švedskega plemiča.

Bil je švedski in norveški kralj od leta 1844 do svoje smrti. Avgusta 1810 je bil njegov oče Charles-Jean Baptiste Bernadotte izvoljen za kronskega princa Švedske in Oskar se je junija 1811 z materjo preselil iz Pariza v Stockholm. Oskarjev oče je bil prvi vladar trenutne vladarske hiše Berndotte. Oskarjeva mati je bila Désirée Clary, prva zaročenka Napoleona Bonaparteja. Njena sestra Julie Clary je bila žena Napoleonovega brata Josepha Bonaparteja. Za Oskarjevega botra je Désirée izbrala Napoleona.

Odraščanje[uredi | uredi kodo]

Od Karla XIII. Švedskega je na dan kraljevske posvojitve njegovega očeta dobil naziv kraljevska visokost vojvoda Södermanlandski. Hitro se je naučil švedščine. Do časa, ko je postal polnoleten, je postal generalno priljubljen. Dobil je izvrstno izobrazbo in kmalu je postal organ za vse socio-politična vprašanja. Dne 17. januarja 1816 je bil izvoljen za častnega člana Švedske kraljeve akademije znanosti in leta 1818 je bil imenovan za kanclerja na Uppsalski univerzi, kjer je preživel en semester.

Od leta 1832 do leta 1834 je dokončal opero Ryno, the errant knight, ki jo je zaradi smrti nedokončano pustil mladi skladatelj Eduard Brendler. Leta 1839 je napisal več člankov o popularni izobrazbi in (leta 1841) anonimno delo "Om Straff och straffanstalter", v katerem je zagovarjal zaporniške reforme. Dvakrat med življenjem njegovega očeta je bil kraljevi namestnik Norveške. Z zastopnikom v Leuchtenberški palači v Münchnu se je 22. maja 1823 in v prisotnosti na poročni slovestnosti 19. junija 1923 v Stockholmu se je poročil s princeso Jožefino, hčerko Eugèna de Beauharnaisa, vojvode Leuchtenberškega in vnukinjo cesarice Jožefine.[4]

Načrtovana poroka[uredi | uredi kodo]

Oskarjev oče je izbral štiri princese, ki so bile kandidatke za njegovo bodočo ženo, v redu njegove prioritete:[5]

Politika[uredi | uredi kodo]

Kralj Oskar s sinom Gustavom

Leta 1824 in 1833 je bil kronski princ za kratek čas kraljevi namestnik Norveške. V letu 1838 je kralj začel sumiti, da njegov sin dela zaroto z liberalnimi politiki, da bi dosegli spremembo v ministrstvu ali pa celo njegovo lastno abdikacijo. Če Oscar ni aktivno pomagati opoziciji ob tej priložnosti, je bilo njegovo negodovanje nad očetovim despotskim obnašanjem razvpito, čeprav se je izognil dejanskemu razkolu. Še njegov liberalizem je bil bolj previdnega in zmernega značaja, kar je opozicija, kmalu po svojem pristopu na prestol (8. marca 1844), odkrila na njihovo veliko razočaranje. Ni hotel slišati o kateri koli radikalni reformi nadležne in zastarele ustave iz leta 1809. Toda eden od njegovih prvih ukrepov je bil vzpostaviti svobodo tiska. Predložil je tudi prvo pravo k enakosti spolov na Švedskem, ko je leta 1845 izjavil, da bi morali imeti bratje in sestre enako dediščino, razen če je obstajala oporoka.

Dagerotipija Oskarja I. leta 1844; To je prva znana fotografija švedskega monarha.

Formalno je ustanovil enakost med svojima dvema kraljestvima z uvajanjem novih zastav s skupno značko Unije Norveške in Švedske ter nov grb za Unijo. Dne 21. avgusta 1847 je tudi ustanovil kraljevi norveški red svetega Olava in tako dal svojemu Norveškemu kraljestvu sam red viteštva. Večina zakonodaje v času vladavine Oskarja I. so bile usmerjene k izboljšanju gospodarskega položaja na Švedskem, in deželni stanovi so mu v svojem nagovoru leta 1857 izjavili, da je povzdignil materialno blaginjo kraljestvu več kot kateri koli od njegovih predhodnikov.[6]

V zunanji politiki je bil Oskar sem prijatelj načela državljanstva. Leta 1848 je podprl Dansko proti Kraljevini Prusiji v prvi Schleswiški vojni; postavil je švedske in norveške vojake v enotah v Fynu in v severnem Schleswigu (1849-1850) in posredoval pri premirju Malmö (26. avgusta 1848). Bil je tudi eden od porokov celovitosti Danske (iz Londonskega protokola, 8. maja 1852).[4]

V začetku leta 1850 je Oskarja sem zasnoval načrt za dinastične zveze treh skandinavskih kraljestev, vendar so različne težave predstavile, da je shemo treba opustiti.[7] Vendar mu je uspelo razveljaviti očetovo hlapčevsko politiko do Ruskega imperija. Njegov strah, da Rusija ne bi morala zahtevati odsek obale skupaj z Varangerskim fjordom, ki je povzročil, da je med krimsko vojno ostal nevtralen, je posledično nato sklenil zavezništvo z Veliko Britanijo in drugim francoskim cesarstvom (25. novembra 1855) za ohranitev ozemeljske celovitosti Švedske-Norveške.[4]

Bil je 968. vitez Reda zlate rune v Španiji.

Otroci[uredi | uredi kodo]

Oskar I. je imel pet zakonskih otrok – štiri sinove in eno hčerko. Dva od njegovih sinov, Karl in Oskar, sta ga nasledila na prestolu.

  • Kralj Karl XV. (Karl IV. na Norveškem) (1826–1872)
  • Princ Gustav, vojvoda Upplandski (1827–1852)
  • Kralj Oskar II. (1829–1907)
  • Princesa Evgenija (1830–1889)
  • Princ Avgust, vojvoda Dalarnski (1831–1873)

Oskar je imel tudi dva sinova (neuradno klicana princa Laplanda) s svojo ljubico, igralko Emilie Högquist:[8]

  • Hjalmar Högquist (18. junij 1839 - 1874)
  • Max Högquist (12. avgust 1840 - 1872)

Z drugo ljubico Jaquette Löwenhielm (roj. Gyldenstolpe) je imel Oskar eno hčerko

  • Oscara Hilder roj. Meijergeer (1817–1880)

Ime[uredi | uredi kodo]

Oskar I. je bil delno odgovoren zaradi internacionalne popularnosti irskega moškega imena Oskar, ki ga je zanj izbral njegov boter Napoleon, ki je bil občudovalec osijanske poezije Jamesa Macphersona. Posvečena mu je bila Druga simfonija Roberta Schumanna, ki je bila objavljena leta 1847.

Predniki[uredi | uredi kodo]

 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
16. Jean Bernadotte
 
 
 
 
 
 
 
8. Jean Bernadotte
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
17. Marie de La Barrère-Bertandot
 
 
 
 
 
 
 
4. Jean Henri Bernadotte
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
18. Jacques du Pucheu dit de Laplace
 
 
 
 
 
 
 
9. Marie du Pucheu dite de La Place
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
19. Françoise de Labasseur
 
 
 
 
 
 
 
2. Karl XIV. Janez Švedski
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
10. Jean de Saint Vincent
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
5. Jeanne de Saint Vincent
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
22. Doumengé Habas d'Arrens
 
 
 
 
 
 
 
11. Marie d'Abbadie de Sireix
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
23. Marie d'Abbadie, Abbesse Laïque de Sireix
 
 
 
 
 
 
 
1. Oskar I. Švedski
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
24. Jacques Clary
 
 
 
 
 
 
 
12. Joseph Clary
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
25. Catherine Barosse
 
 
 
 
 
 
 
6. François Clary
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
26. François Ammoric
 
 
 
 
 
 
 
13. Françoise Agnès Ammoric
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
27. Jeanne Boisson
 
 
 
 
 
 
 
3. Désirée Clary
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
28. Jean Louis Somis
 
 
 
 
 
 
 
14. Joseph Ignace Somis
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
29. Françoise Bouchard
 
 
 
 
 
 
 
7. Françoise Rose Somis
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
30. François Soucheiron
 
 
 
 
 
 
 
15. Catherine Rose Soucheiron
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
31. Anne Cautier
 
 
 
 
 
 


Sklici[uredi | uredi kodo]

  1. ^ 1,0 1,1 1,2 1,3 Oscar I — 1917.
  2. ^ Encyclopædia Britannica
  3. ^ 3,0 3,1 Hovförsamlingens kyrkoarkiv, Död- och begravningsböcker, SE/SSA/0007/F I/2 (1854-1860), bildid: 00033279_00024
  4. ^ 4,0 4,1 4,2 Chisholm (1911)
  5. ^ Hjalmar Lagerqvist, Sveriges drottningar
  6. ^ Cronholm (1902), poglavje 40, str. 273-88
  7. ^ Lars O. Lagerqvist, str. 273-274
  8. ^ Alma Söderhjelm & Carl-Fredrik Palmstierna v Oscar I, Bonniers, Stockholm 1944, str. 279

Viri[uredi | uredi kodo]

Oskar I.
Rojen: 4. julij 1799 Umrl: 8. julij 1859
Vladarski nazivi
Predhodnik: 
Karl XIV./III. Johan
Kralj Švedske in Norveške
1844–1859
Naslednik: 
Karl XV./IV.
Švedska kraljevska družina
Predhodnik: 
Karl XIII./II.
vojvoda Södermanlandski Naslednik: 
Karl Oskar
Italijanska aristokracija
Predhodnik: 
Jožefina
vojvoda Gallierski
z Jožefino

1823–1837
Naslednik: 
Raffaele de Ferrari