Seznam švedskih kraljev

To je seznam švedskih kraljev in kraljic in oseb v liniji dednega nasledstva na švedski prestol.

Vladarji[uredi | uredi kodo]

Rodbina Munsö (970 - 1060)[uredi | uredi kodo]

Ime	Vladanje	Opombe
Erik Segersäll	970 - 995	morda sin Bjørna Erikssona
Olaf Skötkonung	995 - 1022	sin Erika Segersälla
Anund Jakob (Emund Kolbränna)	1022 - 1050	sin Olafa Skötkonunga
Emund Stari (Emund den slemme)	1050 - 1060	nezakonski sin Olafa Skötkonunga in polbrat Anunda Jakoba

Rodbina Stenkil (1060 - 1130)[uredi | uredi kodo]

Ime	Vladanje	Opombe
Stenkil	1060 - 1066	sin grofa Ragnvalda Ulfssona Starega
Po smrti Stenkila je izbruhnila bitka v monarhiji. Različni viri govorijo o različnih dolžinah vladanja kraljev, zato so razmere od leta 1066 do leta 1088 celotno nejasne.
Erik Stenkilsson	1066 - 1067^[1]	Regent skupaj z Erikom Hedningenom
Erik Hedningen	1066 - 1067	Regent skupaj z Erikom Stenkilssonom
Halsten	1067 - 1070 1079 - 1081	sin Stenkila regent Inge Starejšega
Anund Gårdske	1070 - 1075
Haakan Röde	1070 - 1080	sin Stenkila
Inge Starejši	1079 - 1084	sin Stenkila
Sven Švedski	1084 - 1087	izgnan
Erik Årsäll	1087 - 1088	sin Svena
Inge Starejši	1088 - 1105	sin Stenkila
Filip	1105 - 1118	sin Halsteina
Inge Mlajši	1118 - 1125	sin Halsteina
Po smrti Inga Mlajšega je ponovno izbruhnila verska bitka v monarhiji in viri so bili ponovno protislovni od leta 1125 do leta 1130.
Ragnvald Knaphövde	1125 - 1126
Magnus Močni (danski princ)	1125 - 1130	sin danskega kralja Nielsa

Rodbini Sverker (S) in Eric (E) (1130 - 1250)[uredi | uredi kodo]

Ime	Vladanje	Opombe
Sverker starejši (S)	1130 - 25. december 1156
Sveti Erik(S)	1156 - 18. maj 1160	ubil ga je Magnus Henrikson
Magnus Henrikson	18. maj 1130 - 1161	ne pripada nobeni izmed teh dveh dinastij
Karel Sverkerson (S)	1161 - 12. april 1167	sin Sverkerja starejšega
Burislev Sverkerson (S)\|	1167 - 1169	sin Sverkerja starejšega zavladal skupaj s Kolom
Kol Sverkerson (S)	1167 - 1173	sin Sverkerja starejšega zavladal skupaj z Burislevom
Knut Erikson (E)	1167 - 8. april 1196	sin Svetega Erika
Sverker mlajši (S)	1196 - 31. januar 1208	sin Karla Sverkersona
Erik Knutson (E)	31. januar 1208 - 10. april 1212	sin Knuta Erkssona
Ivan Sverkerson (S)	1216 - 10. marec 1222	sin Sverkerja mlajšega
Erik XI. Švedski (E)	1222 - 28. ali 29. november 1229	sin Erika Knutssona
Knut II. Visoki	28. ali 29. november 1229 - 1234	sin Holmgerja, ki je bil "nepos" (nečak?) Knuta I. Eriksona ne pripada nobeni izmed teh dveh dinastij
Erik XI. Švedski (E)	1234 - 2. februar 1250	sin Erika X. Švedskega

Rodbina Folkunga ali Bjälbo (1250 - 1363)[uredi | uredi kodo]

Ime	Vladanje	Opombe
Birger Jarl	1248 – 21. oktober 1266	sin Magnusa Minniskiölda veliki jarl, ki je vodil državo
Valdemar Birgerson	1250 – 22. julij 1275	sin Birger Jarla
Magnus Švedski	22. julij 1275 – 18. december 1290	sin Birger Jarla brat Valdemarja Birgerson
Birger Magnusson	18. december 1290 – 1318	sin Magnusa III. Švedskega
Mats Kettilmundsson	27. junij 1318 – 8. julij 1319	ne pripada tej dinastiji regent
Magnus Eriksson	17. oktober 1356 – 20. junij 1359	sin Erika Magnussona in polbrat Birgerja Magnussona
Erik Magnusson	17. oktober 1356 – 20. junij 1359	sin Magnusa Erikssona umrl od plage
Haakon Magnusson	15. februar 1362 – 15. februar 1364	sin Magnusa Erikssona brat Erika Magnussona

Rodbina Mecklenburg (1353 - 1389)[uredi | uredi kodo]

Ime	Slika	Vladanje	Opombe
Albert Švedski		15. februar 1364 – 24. februar 1389	sin Evfemije Švedske, hčerke Erika Magnussona

Monarhi in regenti v času Kalmarske zveze (1389 - 1523)[uredi | uredi kodo]

Ime	Vladanje	Opombe
Margareta Valdemarsdotter	24. februar 1389 – 28. oktober 1412	hči kralja Valdemarja IV. žena švedskega norveškega kralja Haakona VI. ustanoviteljica Kalmarske zveze, ki je povezala vse skandinavske države za več kot stoletje
Erik Pomeranski	23. julij 1396 – 16. avgust 1434	posinovljen sin Margarete I. pravnuk kralja Valdemarja IV. prvi kralj v času Kalmaske zveze
Engelbrekt Engelbrektsson	13. januar 1435 – 14. oktober 1435	regent
Erik Pomeranski	14. oktober 1435 - 11. januar 1436
Engelbrekt Engelbrektsson	11. januar 1436 - 4. maj 1436
Karel VIII. Knutsson Bonde	februar 1436 - 1. september 1436	regent kasneje kralj Karel VIII. Švedski in I. Norveški
Erik Pomeranski	1. september 1536 - 1. oktober 1439
Karel VIII. Knutsson Bonde	oktober 1438 - 1440
Krištof Bavarski	13. september 1441 - 5. januar 1448
Bengt Jönsson Oxenstierna	januar 1448 - 20. junij 1448	regent skupaj z Nilsom polbrat Nilsa
Nils Jönsson Oxenstierna	januar 1448 - 20. junij 1448	regent skupaj z Bengtom polbrat Bengta
Karel VIII. Knutsson Bonde	20. junij 1448 - 24. februar 1457
Jöns Bengtsson (Oxenstierna)	marec 1457 - 23. junij 1457	regent skupaj z Erikom
Erik Axelsson (Tott)	marec 1457 - 23. junij 1457	regent skupaj z Jönsom
Kristijan I.	23. junij 1457 - 23. junij 1464	sin Dietriha Oldenburškega
Karel VIII. Knutsson Bonde	9. avgust 1464 - 30. januar 1465
Kettil Karlsson	26. december 1464 - 11. avgust 1465	škof Linköpinga regent
Jöns Bengtsson (Oxenstierna)	11. oktober 1465 - 18. oktober 1466	regent
Erik Axelsson (Tott)	18. oktober 1466 - 12. november 1467	regent
Karel VIII. Knutsson Bonde	12. november 1467 - 15. maj 1470
Sten Sture starejši	1. junij 1470 - 6. oktober 1497	regent sin Gustava Anundssona Sture
Ivan II. (Hans)	6. oktober 1497 - avgust 1501	sin Kristjana I.
Sten Sture starejši	12. november 1501 - 14. december 1503
Svante Nilsson	21. januar 1504 - 2. januar 1512	regent sin Nilsa Bossona Sture
Erik Arvidsson Trolle	januar 1512 - 23. julij 1512	regent sin Arvida Birgerssona Trolle
Sten Sture mlajši	23. julij 1512 - 3. februar 1520	regent sin Svanteja Nilssona
Kristijan II.	1. november 1520 - 23. avgust 1521	sin Ivana II.

Rodbina Vasa (1523 - 1654)[uredi | uredi kodo]

Ime	Življenje	Vladanje	Opombe
Gustav Eriksson Vasa	23. avgust 1521 - 6. junij 1523 (kot regent) 12. maj 1496 - 29. september 1560 (kot kralj)	6. junij 1523 - 29. september 1560	sprva regent, nato kralj sin Erika Johanssona Vase
Erik XIV.	13. december 1533 - 26. februar 1577	29. september 1560 – 29. september 1568	sin Gustava I. bil zaprt na Švedskem in Finskem umrl od zastrupitve
Ivan III.	20. december 1537 - 17. november 1592	30. september 1568 – 17. november 1592	sin Gustava I. polbrat Erika XIV.
Sigismund	20. junij 1566 - 30. april 1632	17. november 1592 – 24. julij 1599	sin Ivana III. poljski kralj
Karel IX.	24. julij 1699 - 6. marec 1604 (kot regent) 4. oktober 1550 - 30. oktober 1611 (kot kralj)	22. marec 1604 – 30. oktober 1611	sprva regent, nato kralj sin Gustava I.
Gustav II. Adolf	9. december 1594 - 6. november 1632	30. oktober 1611 – 6. november 1632	sin Karla IX.
Kristina	8. december 1626 - 19. april 1689	6. november 1632 - 6. junij 1654	hči Gustava II. Adolfa

Rodbina Palatinate-Zweibrücken (1653 - 1720)[uredi | uredi kodo]

Ime	Življenje	Vladanje	Opombe
Karel X. Gustav	8. november 1622 - 13. februar 1660	6. junij 1654 - 13. februar 1660	vnuk Karla IX. Švedskega
Karel XI.	24. november 1655 - 5. april 1697	13. februar 1660 - 5. april 1697	sin Karla X. Gustava
Karel XII.	17. junij 1682 - 30. november 1718	5. april 1697 - 30. november 1718	sin Karla XI. Švedskega
Ulrika Eleonora	23. januar 1688 - 24. november 1741	5. december 1718 - 29. februar 1720	hči Karla XI. Švedskega

Rodbina Hessen-Kassel (1721 - 1751)[uredi | uredi kodo]

Ime	Slika	Življenje	Vladanje	Opombe
Friderik I.		23. april 1676 - 25. marec 1751	24. marec 1720 - 25. marec 1751	sin Karla, deželnega grofa Hesse-Kassela

Rodbina Holstein-Gottorp (1751 - 1818)[uredi | uredi kodo]

Ime	Življenje	Vladanje	Opombe
Adolf Friderik	14. maj 1710 - 12. februar 1771	25. marec 1751 - 12. februar 1771	sin Kristijana Avgusta Holstien-Gottorpskega
Gustav III.	24. januar 1746 - 29. marec 1792	12. februar 1771 - 29. marec 1792	sin kralja Adolfa Friderika
Gustav IV. Adolf	1. november - 1778 - 7. februar 1837	29. marec 1792 - 10. maj 1809	sin kralja Gustava III.
Karel XIII.	7. oktober 1748 - 5. februar 1818	6. junij 1809 - 5. februar 1818	sin kralja Adolfa Friderika brat kralja Gustava III.

Rodbina Bernadotte (1818 - danes)[uredi | uredi kodo]

Ime	Življenje	Vladanje	Opombe
Karel XIV. Janez	26. januar 1763 - 8. marec 1844	5. februar 1818 - 8. marec 1844	francoski maršal
Oskar I.	4. julij 1799 - 8. julij 1859	8. marec 1844 - 8. julij 1859	sin kralja Karla XIV. Janeza
Karel XV.	3. maj 1826 - 18. september 1872	8. julij 1859 - 18. september 1872	sin kralja Oskarja I.
Oskar II.	21. januar 1829 - 8. december 1907	18. september 1872 - 8. december 1907	sin kralja Oskarja I. brat kralja Karla XV.
Gustav V.	16. junij 1858 - 29. oktober 1950	8. december 1907 - 29. oktober 1950	sin kralja Oskarja II.
Gustav VI. Adolf	11. november 1882 - 15. september 1973	29. oktober 1950 - 15. september 1973	sin kralja
Karel XVI. Gustav	30. april 1946 -	15. september 1973 -	sin princa Gustava Adolfa, najstarejšega sina kralja Gustava VI. Adolfa

Nasledstvo na švedski prestol[uredi | uredi kodo]

Od leta 1980 uporablja Švedska čisto primogenituro, kar pomeni, da sinovi nimajo več prednosti pred hčerami^[2]. Zaradi te spremembe je položaj prestolonaslednika izgubil kraljevi sin in dobila jo je kraljeva najstarejša hčerka, njegov najstarejši otrok. Pravico do nasledstva imajo samo potomci kralja Karla XVI. Gustava.

Kralj Karel XVI. Gustav (rojen 1946)^[3]
- (1) Viktorija, švedska prestolonaslednica, vojvodinja Västergötlandska (roj. 1977)^[4]
  - (2) Princesa Estela, vojvodinja Östergötlandska (roj. 2012)^[5]
  - (3) Princ Oskar, vojvoda Skånski (roj. 2016)^[6]
- (4) Princ Karel Filip, vojvoda Värmlandski (roj. 1979)^[7]
  - (5) Princ Aleksander, vojvoda Södermanlandski (roj. 2016)
- (6) Princesa Magdalena, vojvodinja Hälsinglandska in Gästriklandska (roj. 1982)^[8]
  - (7) Princesa Leonora, vojvodinja Gotlandska (roj. 2014)^[9]
  - (8) Princ Nikolaj, vojvoda Ångermanlandski (roj. 2015)^[10]

Sklici[uredi | uredi kodo]

↑ »Regentlängd«. Historiska museet. 18. december 2006. Pridobljeno 31. maja 2015. (švedsko)
↑ »Act of Succession« (PDF). The Riksdag. Arhivirano iz prvotnega spletišča (PDF) dne 8. februarja 2014. Pridobljeno 31. maja 2015.
↑ »Njegovo veličanstvo kralj Karl XVI. Gustav - Biografija«. www.kungahuset.se. Švedski kraljevi dvor. Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 23. junija 2010. Pridobljeno 31. maja 2015. Kralj Karl Gustav in kraljica Silvija imata tri otroke: prestolonaslednico Viktorijo, rojeno 14. julija 1977, princa Karla Filipa, rojenega 13. maja 1979 in princeso Magdaleno, rojeno 10. junija 1982. Po spremembi ustave dednega nasledstva na švedski prestol je prvi v vrsti nasledstva najstarejši otrok.
↑ »Njena kraljeva visokost prestolonaslednica Viktorija - Biografija«. www.kungahuset.se. Švedski kraljevi dvor. Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 15. marca 2010. Pridobljeno 31. maja 2015. Po spremembi ustave iz leta 1980 je Viktorija naslednica švedskega prestola.
↑ »Njena kraljeva visokost princesa Estela - Biografija«. www.kungahuset.se. Švedski kraljevi dvor. Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 4. novembra 2013. Pridobljeno 31. maja 2015. Princesa Estela je druga v vrsti nasledstva na švedski prestol za prestolonaslednico Viktorijo.
↑ »Njegova kraljeva visokost princ Oskar - Biografija«. www.kungahuset.se. Švedski kraljevi dvor. Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 30. maja 2016. Pridobljeno 16. septembra 2016. Prince Oscar je tretji v vrsti nasledstva na švedski prestol za princeso Estelo.
↑ »Njegova kraljeva visokost princ Karel Filip - Biografija«. www.kungahuset.se. Švedski kraljevi dvor. Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 20. septembra 2010. Pridobljeno 31. maja 2015. Princ Karel Filip je četrti v vrsti nasledstva na švedski prestol za prestolonaslednico Viktorijo, princeso Estelo in sinom Viktorije.
↑ »Njena kraljeva visokost princesa Magdalena - Biografija«. www.kungahuset.se. Švedski kraljevi dvor. Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 24. decembra 2013. Pridobljeno 31. maja 2015. Princesa Magdalena je peta v liniji dednega nasledstva na švedski prestol za prestolonaslednico Viktorijo, princeso Estelo, princem Oskarjem in princem Karlom Filipu.
↑ »Njena kraljeva visokost princesa Leonora - Biografija«. www.kungahuset.se. Švedski kraljevi dvor. Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 14. julija 2014. Pridobljeno 31. maja 2015. Po spremembi ustave leta 1980 je Leonora šesta v vrsti na švedski prestol za princeso Magdaleno.
↑ »Njegova kraljeva visokost princ Nikolaj - Biografija«. www.kungahuset.se. Švedski kraljevi dvor. Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 30. decembra 2015. Pridobljeno 3. marca 2016. Po spremembi ustave iz leta 1980 je Nikolaj sedmi v vrsti na švedski prestol za princeso Leonoro.

[1] »Regentlängd«. Historiska museet. 18. december 2006. Pridobljeno 31. maja 2015. (švedsko)

[2] »Act of Succession« (PDF). The Riksdag. Arhivirano iz prvotnega spletišča (PDF) dne 8. februarja 2014. Pridobljeno 31. maja 2015.

[gus-3] »Njegovo veličanstvo kralj Karl XVI. Gustav - Biografija«. www.kungahuset.se. Švedski kraljevi dvor. Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 23. junija 2010. Pridobljeno 31. maja 2015. Kralj Karl Gustav in kraljica Silvija imata tri otroke: prestolonaslednico Viktorijo, rojeno 14. julija 1977, princa Karla Filipa, rojenega 13. maja 1979 in princeso Magdaleno, rojeno 10. junija 1982. Po spremembi ustave dednega nasledstva na švedski prestol je prvi v vrsti nasledstva najstarejši otrok.

[vicky-4] »Njena kraljeva visokost prestolonaslednica Viktorija - Biografija«. www.kungahuset.se. Švedski kraljevi dvor. Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 15. marca 2010. Pridobljeno 31. maja 2015. Po spremembi ustave iz leta 1980 je Viktorija naslednica švedskega prestola.

[estelle-5] »Njena kraljeva visokost princesa Estela - Biografija«. www.kungahuset.se. Švedski kraljevi dvor. Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 4. novembra 2013. Pridobljeno 31. maja 2015. Princesa Estela je druga v vrsti nasledstva na švedski prestol za prestolonaslednico Viktorijo.

[oscar-6] »Njegova kraljeva visokost princ Oskar - Biografija«. www.kungahuset.se. Švedski kraljevi dvor. Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 30. maja 2016. Pridobljeno 16. septembra 2016. Prince Oscar je tretji v vrsti nasledstva na švedski prestol za princeso Estelo.

[phil-7] »Njegova kraljeva visokost princ Karel Filip - Biografija«. www.kungahuset.se. Švedski kraljevi dvor. Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 20. septembra 2010. Pridobljeno 31. maja 2015. Princ Karel Filip je četrti v vrsti nasledstva na švedski prestol za prestolonaslednico Viktorijo, princeso Estelo in sinom Viktorije.

[maddy-8] »Njena kraljeva visokost princesa Magdalena - Biografija«. www.kungahuset.se. Švedski kraljevi dvor. Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 24. decembra 2013. Pridobljeno 31. maja 2015. Princesa Magdalena je peta v liniji dednega nasledstva na švedski prestol za prestolonaslednico Viktorijo, princeso Estelo, princem Oskarjem in princem Karlom Filipu.

[leo-9] »Njena kraljeva visokost princesa Leonora - Biografija«. www.kungahuset.se. Švedski kraljevi dvor. Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 14. julija 2014. Pridobljeno 31. maja 2015. Po spremembi ustave leta 1980 je Leonora šesta v vrsti na švedski prestol za princeso Magdaleno.

[nick-10] »Njegova kraljeva visokost princ Nikolaj - Biografija«. www.kungahuset.se. Švedski kraljevi dvor. Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 30. decembra 2015. Pridobljeno 3. marca 2016. Po spremembi ustave iz leta 1980 je Nikolaj sedmi v vrsti na švedski prestol za princeso Leonoro.

[1]

[2]

[3]

[4]

[5]

[6]

[7]

[8]

[9]

[10]