Karel IX. Švedski

Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Jump to navigation Jump to search
Karel IX.
Karl IX.jpg  *
Portret Karla IX. neznanega umetnika, Narodni muzej Švedske
Kralj Švedske
Vladanje22. marec 1604 – 30. oktober 1611
Kronanje15. marec 1607
PredhodnikSigismund
NaslednikGustav II. Adolf
Rojstvo4. oktober 1550
Stockholmski grad  *
Smrt30. oktober 1611 (1611-10-30) (61 let)
Nyköpinški grad  *
Pokop21. april 1612
Strängnäška stolnica
ZakonecMarija Palatinat-Simmernska
Kristina Holstein-Gottorpska
Otroci
Podrobno
Katarina, grofica Kleeburška
Gustav II. Adolf
Marija Elizabeta, vojvodinja Ostrogotije
Karek Filip, vojvoda Södermanlandije
Vladarska hišaVasa
OčeGustav I. Švedski
MatiMargareta Leijonhufvudska
Veroizpovedluteranska

Karel IX. (švedsko Karl IX) je bil od leta 1604 do svoje smrti leta 1611 kralj Švedske in Finske, * 4. oktober 1550, Stockholm, Švedska, † 30. oktober 1611, Nyköping, Švedska.

Bil je najmlajši sin kralja Gustava I. in njegove druge žene Margarete Leijonhufvud, brat kraljev Erika XIV. in Ivana III. in stric švedskega in poljskega kralja Sigismunda. Z očetovo oporoko je dobil za apanažo vojvodino Södermanland, v katero sta bili vključeni provinci Närke in Värmland. Vojvodino je dejansko dobil šele po Erikovi odstavitvi in Ivanovem prihodu na prestol leta 1568.

Karel IX. in Erik XIV. sta svoji zaporedni številki privzela iz izmišljene švedske zgodovine. Karel je bil v resnici šele tretji švedski kralj s tem imenom.

Na prestol je prišel v vedno bolj napetih časih sporov med protestanti in katoliki. samo nekaj let pred izbruhom tridesetletne vojne (1618). Ti spori so povzročili dinastična prerekanja, ki so privedla do odstavitve Karlovega nečaka in Karlovega prihoda na švedski prestol.

Njegovo vladavino je zaznamovalo zadnje dejanje reformacije in protireformacije, ki se je po mnenju nekaterih zgodovinarjev končalo leta 1648. Po bratovi smrti leta 1592 je švedski prestol zasedel njegov nečak in zaveznik Habsburžanov Sigismund III. Poljski in Švedski. V teh napetih političnih časih je Karel videl prihodnost v protestantski Švedski, kar je pri njegovem pobožnem rimskokatoliškem nečaku sprožilo alarm. Sledilo je več let dolgo obdobje verskih sporov.

V tem obdobju so v Sigismundovem imenu, ki je živel na Poljskem, vladali Karel in Švedski državni svet. Zbor deželnih stanov (Riksdag) je po več predhodnih posvetih leta 1595 prisilil Sigismunda k odstopu in za kralja izvolil Karla IX. Z izvolitvijo se je začelo skoraj sedem desetletij dolgo obdobje občasnih spopadov med dvema vejama dinastije Vasa, od katerih je ena poskušala ponovno združiti Poljsko in Švedsko, druga pa je temu nasprotovala.

Izid dinastičnih sporov med švedsko in poljsko vejo rodbine Vasa se je zelo verjetno povečal in zaostril zaradi kasnejših ukrepih evropskih katoliških knezov v nemških državah, na primer po sprejetju Restitucijskega edikta leta 1629. Slednji je tako poslabšal politične odnose v Evropi, da je prekinil ali preprečil sklepanje kompromisov po diplomatskih poteh. Krvava verska vojna se je podaljšala še za devetnajst let in se pretvorila v tridesetletno vojno.

Vojvoda Karel[uredi | uredi kodo]

Vojvoda Karel leta 1596

Resnični vodja upora proti Eriku XIV. leta 1568 je bil vojvoda Karel, ki v načrtih njegovega naslednika Ivana III. ni igral nobene vloge. Odnosi med bratoma so bili vedno bolj ali manj napeti. Karel ni imel nobenih simpatij do Ivanovih načrtov v vrhu Cerkve, hkrati pa se je odločno upiral vsem kraljevim poskusom, da bi omejil njegovo oblast södermanlandskega vojvode. Plemstvo in večina Zbora stanov je podpirala Ivana, ki je v svojih težnjah po poenotenju kraljestva uspel prisilil Karla, da se je leta 1587 odrekel avtonomiji znotraj svoje vojvodine.

Karel je bil neomajen kalvinist, ki ni odstopal od svojih verskih prepričanj, kar je povzročilo krizo po Ivanovi smrti leta 1592. Ivanov naslednik, njegov najstarejši sin in poljski kralj Sigismund III. Vasa, je bil goreč katolik. Strah, da bi lahko na Švedskem ponovno uvedel katolištvo, je vznemiril švedsko protestantsko večino, predvsem preprosto prebivalstvo in nižje plemstvo. Za Ivanovega naslednik so zato izbrali Karla, ki je bil hkrati branilec dinastije Vasa.

Karel je zaslužen, da je Sigismund kot zakoniti kralj potrdil resolucijo Sinode v Uppsali leta 1593, s čimer je priznal, da je Švedska luteranska protestantska država. Sprejel je tudi dogovor, da si na Švedskem oblast delita Karel in Državni zbor in vladata v Sigismundovem imenu, ker je slednji živel na Poljskem. Leta 1593-1595 so bila za Karla izredno težka, ker se je moral stalno upirati Sigismundovim reakcionarnim težnjam in direktivam. Stalno je moral brzdati tudi švedsko plemstvo, ki je v kraljevi odsotnosti poskušalo povečati svojo moč. V tem je bil kruto dosleden.

Albert Edelfelt: Vojvoda Karel sramoti truplo svojega sovražnika Fleminga

Okoliščine so ga je prisilile, da se je oprl na duhovščino in prebivalstvo in ne na nižje plemstvo. Zbor stanov je dobil moč, kakršne dotlej še ni imel, in na zasedanju v Söderköpingu leta 1595 izvolil Karla za regenta. Karel je kot regent poskušal prisiliti guvernerja Österlanda (sedanja Finska) Klasa Flemminga, da bi se podredil njegovi in ne kraljevi oblasti, kar je povzročilo državljansko vojno. Kralj je nekaj let poskušal urediti stanje v državi po diplomatskih poteh, dokler ni imel vsega dovolj. Od zakonodajnega zbora Združenega kraljestva je dobil soglasje, da osebno uredi zadeve, ki so razdvajale njegova švedske podložnike, in z najemniško vojsko napadel Švedsko.

Tehnično je bil Karel brez dvoma kriv veleizdaje in zaslužen, da je Sigismunda po njegovem prihodu na Švedsko leta 1598 podprlo zelo malo njegovih podanikov iz vseh družbenih razredov. V dogodkih, ki so sledili, je Sigismund po nekaj začetnih uspehih izgubil bitko pri Stångebroju in bil ujet. Bilj je prisiljen, da izroči nekaj švedskih plemičev, ki jih je imel Karel za izdajalce. Po Sigismundovem porazu in izgonu je bil Karel leta 1599 s soglasnim sklepom Državnega zbora imenovan za regenta Švedske.

Kralj Karel IX.[uredi | uredi kodo]

Kip Karla IX. v Karlstadu
Podoba Karla IX. v Stockholmski palači

Državni zbor je na zasedanju v Linköpingu 24. februarja 1604 razglasil, da se je Sigismund odpovedal švedskemu prestolu in priznal Karla za švedskega suverena.

Karlova kratka vladavina je bila ena sama neprekinjena vojna. Sovražnosti s Poljsko in nato z Rusijo so ga prisilile na obrambo njegovih prekomorskih posesti v Livoniji in Ingriji v poljsko-švedski vojni (1600–1611) in ingrijski vojni. Karlove zahteve po Laponiji so v zadnjem letu njegovega vladanja sprožile še vojno z Dansko.

V vseh spopadih je bil bolj ali manj neuspešen, delno zato, ker so se morali on in njegova vojska vojskovati z izkušenimi generali, na primer z Janom Karolom Chodkiewiczem in Kristijanom IV. Danskim, delno pa zaradi smole.

Karlova notranja politika je bila v primerjavi z zunanjo relativno nepomembna. Med svojim vladanjem je samo potrdil in dopolnil tisto, kar je storil že med svojim regentstvom.

Zapuščina[uredi | uredi kodo]

Karel IX. je umrl 30. oktobra 1611 v Nyköpingu. Nasledil ga je sedemnajstletni sin Gustav II. Adolf. Kot vladar je bil vezni člen med svojim slavnim očetom Gustavom Erikssonom Vaso in svojim še bolj slavnim sinom. Utrdil je delo svojega očeta in ustvaril močno protestantsko državo in utrl pot Gustavu Adolfu za vzpostavitev protestantskega cesarstva.

Predniki[uredi | uredi kodo]

 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
16. Krister Nilsson (Vasa)
 
 
 
 
 
 
 
8. Johan Kristiernsson (Vasa)
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
17. Margareta Eriksdotter (Krummedige)
 
 
 
 
 
 
 
4. Erik Johansson (Vasa)
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
18. Gustav Anundsson (Sture)
 
 
 
 
 
 
 
9. Birgitta Gustafsdotter (Sture)
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
19. Birgitta Stensdotter (Bielke)
 
 
 
 
 
 
 
2. Gustav I. Švedski (Vasa)
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
20. Karl Magnusson (Eka)
 
 
 
 
 
 
 
10. Måns Karlsson (Eka)
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
21. Birgitta Arentsdotter (Pinnow)
 
 
 
 
 
 
 
5. Cecilija Månsdotter (Eka)
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
22. Eskil Isaksson (Banér)
 
 
 
 
 
 
 
11. Sigrid Eskilsdotter (Banér)
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
23. Cecilija Haraldsdotter (Gren)
 
 
 
 
 
 
 
1. Karel IX. Švedski (Vasa)
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
24. Kristiern Gregersson (Leijonhufvud)
 
 
 
 
 
 
 
12. Abraham Kristiernsson (Leijonhuvud)
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
25.
 
 
 
 
 
 
 
6. Erik Abrahamsson (Leijonhufvud)
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
26. Magnus Bengtsson (Natt och Dag)
 
 
 
 
 
 
 
13. Birgitta Månsdotter (Natt och Dag)
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
27. Märta Clausdotter (Plata)
 
 
 
 
 
 
 
3. Margareta Leijonhufvud
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
28. Karl Kristiernsson (Vasa)
 
 
 
 
 
 
 
14. Erik Karlsson (Vasa)
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
29. Ebba Eriksdotter (Krummedige)
 
 
 
 
 
 
 
7. Ebba Eriksdotter (Vasa)
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
30. Karl Bengtsson (Vinstorpa)
 
 
 
 
 
 
 
15. Ana Karlsdotter (Vinstorpa)
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
31. Karin Lagesdotter (Sparre)
 
 
 
 
 
 


Družina[uredi | uredi kodo]

Prvič je bil poročen z Ano Marijo Palatinate-Simmernsko (1561–1589), hčerko volilnega kneza Ludvika VI. (1539–1583) in Elizabete Hessenske (1539–1584). Z njo je imel šest otrok:

  • Margareto Elisabeto (1580–1585)
  • Elizabeto Sabino (1582–1585)
  • Ludvika (1583–1583)
  • Katarino (1584–1638), poročeno s knezom Zweibrückenskim, ki je bila mati Karla X. Gustava
  • Gustava (1587–1587)
  • Marijo (1588–1589)

Leta 1592 se je poročil s svojo drugo ženo Kristino Holstein-Gottorpsko (1573–1625), hčerko Adolfa Holstein-Gottorpskega (1526–1586) in Kristine Hessenske (1543–1604). Kristina je bila sestrična Karlove prve žene. Z njo je imel štiri otroke:

Z ljubico Karin Nilsdotter je imel sina

  • Karla Karlsona Gyllenhielma (1574–1650), švedskega feldmaršala

Vira[uredi | uredi kodo]

  • Bain, Robert Nisbet (1911). "Charles IX., king of Sweden". V Chisholm, Hugh (ur.). Encyclopædia Britannica (11. izdaja). Cambridge University Press.
  • Karl IX. V Theodor Westrin (ur.). Nordisk familjebok konversationslexikon och realencyklopedi. 2. izdaja. Zvezek 13: Johan–Kikare. Nordisk familjeboks förlag, Stockholm 1910, str. 948. runeberg.org.
Karel IX.
Rojen: 4. oktober 1550 Umrl: 30. oktober 1611
Vladarski nazivi
Nezasedeno
Zadnji nosilec naziva
Sigismund III.
Kralj Švedske
1604–1611
Naslednik: 
Gustav II. Adolf