Stockholm

Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Jump to navigation Jump to search
Stockholm
View of Stockholm-170351.jpg
Kastellet citadel on Kastellholmen Stockholm 2016 02.jpg
Stockholms Stadshuset City Hall Stockholm 2016 01.jpg
Kistacentralparts Publish.jpg
Globen September 2014 01.jpg
Stockholms slott August 2015 01.jpg
Zastava Stockholm
Zastava
Uradni logotip Stockholm
Coat of arms
Vzdevek: 
Eken, Severne Benetke, Skandinavske Benetke[1]
Stockholm se nahaja v Sweden
Stockholm
Stockholm
Koordinati: 59°19′46″N 18°4′7″E / 59.32944°N 18.06861°E / 59.32944; 18.06861Koordinati: 59°19′46″N 18°4′7″E / 59.32944°N 18.06861°E / 59.32944; 18.06861
DržavaZastava Švedske Sweden
ProvincaSödermanland in Uppland
OkrožjaStockholm (okrožje)
Občine
Prva omemba1252
Charter13. stoletje
Upravljanje
 • ŽupanjaAnna König Jerlmyr
Površina
 • glavno mesto188 km2
 • Urbano
381,63 km2
 • Metropolitansko obm.
6.519 km2
Nadm. višina
28 m
Prebivalstvo
 (30. junij 2021)[3][4][5][6]
 • glavno mesto975.819
 • Gostota5.200 preb./km2
 • Urbano1.611.776
 • Urbana gostota4.200 preb,/km2
 • Metropolitansko obm.
2.402.609
 • Metropolitanska gostota370 preb./km2
Demonimi
  • Stockholmer
  • Stockholmite
Časovni pasUTC+1 (CET)
 • Poletje (DST)UTC+2 (CEST)
Poštna številka
100 00-199 99
Omrežna skupina+46-8
BDP (nominalni)[8]170 milijard $
BDP per capita75.000 US$
Spletna stranwww.stockholm.se

Stockholm [stɔkːɔlm] je glavno mesto Švedske, ki leži na vzhodni obali Baltika ob vhodu v jezero Mälaren. S 1.704.930 prebivalci je tudi največje mesto na Švedskem in na Skandinavskem polotoku ter eno od dveh največjih (poleg Kopenhagna) v Skandinaviji. Mesto zajema območje več občin. Osrednji del in mnoga notranja predmestja so del Občine Stockholm, ki ima 765.000 prebivalcev. Je upravno, kulturno, prometno, nakupovalno in poslovno središče Švedske.

Stockholm je kot glavno mesto sedež švedske vlade in švedskega parlamenta. Tu je tudi rezidenca švedske vodje države; trenutno kralja Carla Gustava XVI.

Slikovito mesto je znano predvsem po svoji znameniti legi, saj poleg na kopnem, središče mesta leži na neštetih otočkih jezera Mälaren, od tod tudi ime »Mesto na vodi« oz. »severne Benetke«.

Zgodovina[uredi | uredi kodo]

Stockholm je prvič omenjen v zapisih iz leta 1252. Mesto je takrat dobilo pomembno vlogo v trgovini z železom iz rudnikov v Berslagenu. Prvi del imena - stock (lesen hlod) - najverjetneje izvira iz obrambnega sistema iz hlodov, ki se je raztezal med jezeroma Mälaren in Saltsjön. Drugi del - holm (otoček) - se navezuje na otoček Stadsholmen v središču Stockholma, okrog katerega se je skozi več stoletij razvijalo mesto do današnje podobe. Mesto naj bi ustanovil Birger Jarl z namenom, da zaščiti Švedsko pred vdorom tujih ljudstev z morja ter da prepreči plenjenje mest, kot so Sigtuna na jezeru Mälaren.

Stockholm je v 15. stoletju postal pomemben dejavnik v odnosih med danskimi kralji Kalmarske unije ter gibanjem za osamosvojitev Švedske. Švedom je za kratek čas uspelo prevzeti vodenje unije, vendar je leta 1520 danski kralj Christian II prodrl v Stockholm. V času od 4. do 10. novembra istega leta so Danci usmrtili številne predstavnike švedskega plemstva. Ta dogodek je znan pod imenom Stockholms blodbad (stockholmski pokol).

S kronanjem Gustava Vase leta 1523 je Švedska postala monarhija. Pod njegovo vladavino je število prebivalcev v Stockholmu hitro pričelo naraščati in leta 1600 je mesto štelo že 10.000 prebivalcev.

V 17. stoletju je Švedska postala ena izmed najmočnejših evropskih držav, kar se je odsevalo tudi v razvoju Stockholma. Od 1610 do 1680 se je število prebivalcev povečalo za šestkrat. Leta 1634 je Stockholm postal uradna prestolnica švedskega imperija. Trgovska pravila so bila določena in Stockholmu dala pomembno monopolno pravico nad trgovanjem med tujimi trgovci in ostalimi švedskimi ter skandinavskimi teritoriji.

Stockholm kot cvetoče trgovsko središče leta 1690. Stadsholmen, današnji Gamla Stan (Staro mesto), je prikazan na sredini slike. Jedkanica iz Suecia antiqua et hodierna

Med letoma 1713 in 1714 je v Stockholmu črna smrt terjala mnogo življenj. Po koncu 2. nordijske vojne in uničenju številnih predelov mesta leta 1721 je mesto pričelo stagnirati. Prebivalstvo ni več naraščalo in razvoj gospodarstva se je upočasnil. Kljub temu je Stockholm obdržal vlogo švedskega političnega središča in se nadaljnjo kulturno razvijal pod Gustavom III. Lep zgled za arhitekturo tega časa je Kraljevska opera.

Do srede 19. stoletja je Stockholmu ponovno uspelo postati gospodarsko vodilno mesto v državi. Pojavile so se nove industrijske panoge in Stockholm je postal pomembno središče za trgovino ter storitveni sektor, prav tako je dobil tudi ključno prometno vlogo. Prebivalstvo je skokovito naraščalo, predvsem zaradi imigracij. Ob koncu stoletja je bilo domačinov manj kot 40 %. Naselbine so se pričele širiti onkraj mestnih meja. V 19. stoletju so v Stockholmu nastali številni znanstveni inštituti, vključno s Karolinskim inštitutom (Karolinska Institutet).

Proti koncu 20. stoletja je Stockholm postalo moderno, tehnološko napredno in etnično raznoliko mesto. Mnogo zgodovinskih stavb je bilo porušenih, vključno s celotnim zgodovinskim predelom Klara, nadomestila pa jih je moderna arhitektura. Skozi stoletje so se številne industrijske panoge preusmerile iz delovno intenzivnih aktivnosti v področja z visoko tehnologijo ter storitveni sektor.

Mesto se je še naprej širilo, kar je s seboj prineslo nastanek novih predelov, kot so Rinkeby, Tensta in Sollentuna. V teh mestnih predelih je zelo velik odstotek prebivalcev priseljencev.

Glej tudi[uredi | uredi kodo]

Sklici[uredi | uredi kodo]

  1. "20 Famous Cities You Can Visit Without Breaking The Bank – TripAdvisor Vacation Rentals". TripAdvisor Vacation Rentals. Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 5 February 2016. Pridobljeno dne 10 February 2016.
  2. "Localities 2010, area, population and density in localities 2005 and 2010 and change in area and population". Statistics Sweden. 29 May 2012. Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 16 January 2013.
  3. "Folkmängd i riket, län och kommuner 30 juni 2021 och befolkningsförändringar 1 april–30 juni 2021. Totalt". Statistics Sweden. Pridobljeno dne 5 September 2021.
  4. "Folkmängd i riket, län och kommuner. Totalt". SCB. Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 9 August 2016. Pridobljeno dne 2 July 2016.
  5. "Stockholm". Nationalencyklopedin (švedščina). Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 10 March 2014. Pridobljeno dne 30 January 2014.
  6. "Folkmängd per tätort och småort 2010, per kommun" (XLS) (švedščina). Statistics Sweden. 20 June 2013. Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 3 March 2016. Pridobljeno dne 2 February 2014.
  7. "Folkmängd och landareal i tätorter, per tätort. Vart femte år 1960 - 2020". Statistikdatabasen. Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 8 March 2021. Pridobljeno dne 5 September 2021.
  8. "Archived copy". Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 3 March 2018. Pridobljeno dne 6 April 2018.CS1 vzdrževanje: arhivirana kopija kot naslov (link)