Pafos

Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Jump to navigation Jump to search
Pafos
Πάφος (grško), Baf (turško)
Obalni predel
Obalni predel

Pečat
Pafos is located in Ciper
Pafos
Pafos
Koordinati: 34°46′N 32°25′E / 34.767°N 32.417°E / 34.767; 32.417
Država Zastava Cipra Ciper
Okrožje Pafos
Nadmorska višina 72 m
Prebivalstvo (2011)[1]
 • Mesto 32.892
 • Urbano 61.986
Demonim Pafijec, Pafijka
Časovni pas EET (UTC+2)
 • Poletje (DST) EST (UTC+3)
Poštna številka 8010–8049
Spletna stran pafos.org.cy
Uradno ime: Paphos
Tip:Kulturni
Kriteriji:iii, iv
Razglasitev:1980 (4. zasedanje)
ID #:79
Država:Zastava Cipra Ciper
Področje:Evropa in Severna Amerika

Pafos (grško Πάφος, turško Baf) je obmorsko mesto na jugovzhodu Cipra. Kraj je znan kot turistično središče od srede 1970. let, ko sta bili ob Pafosu in bližnjem Limasolu zgrajeni letališči; pred tem je bil množično obiskan le severni del otoka.[2] Mesto ima po popisu iz leta 2011 približno 33.000 prebivalcev, v širšem mestnem območju pa živi še enkrat toliko ljudi.[1]

Ime »Pafos« se zgodovinsko pravzaprav nanaša na dve naselji, Stari Pafos (Palaepafos), ki je stal deset stadijev od obale in imel pristanišče, ter Novi Pafos (Neapafos) bolj v notranjosti. Sodobni Pafos je zrastel na mestu Novega Pafosa, Stari Pafos pa je v obdobju vladavine cesarja Avgusta uničil potres, nakar je bil obnovljen kot Augusta. Danes stoji na tem mestu vas Kuklia. Po izročilu je v Starem Pafosu prišla iz morja boginja ljubezni in lepote Afrodita, zato so jo imeli Pafijci za svojo. V naselju je bilo znano svetišče, katerega visoki svečenik je imel versko avtoriteto nad vsem Ciprom.[3] Pafos je omenjen v Novi zavezi kot kraj, kamor sta prišla na svojem misijonarskem potovanju sveti Pavel in sveti Barnaba ter spreobrnila rimskega prokonzula v krščanstvo.[4]

Arheološke najdbe kulta plodnosti so še starejše in datirajo v neolitik pred osem tisoč leti. Bogata je tudi dediščina starogrških in bizantinskih spomenikov ter posvetnih zgradb. Znameniti so tudi mozaiki iz tega obdobja, ki so eni najbolje ohranjenih primerkov na svetu. Arheološki ostanki na tem območju, vključno s »kraljevimi grobnicami«, izklesanimi iz skale severovzhodno od Pafosa, so vpisani v seznam Unescove svetovne dediščine.[5] Skupaj z nizozemskim Aarhusom je bil izbran tudi za Evropsko prestolnico kulture leta 2017.[6]

Sklici in opombe[uredi | uredi kodo]

  1. 1,0 1,1 Population - Place of Residence, 2011. Ciprski statistični urad (CYSTAT). 17.4.2014. http://www.cystat.gov.cy/mof/cystat/statistics.nsf/All/7F6BB26ED9D00A00C2257AD90055542A/$file/POP_CEN_11-POP_PLACE_RESID-EN-170414.xls?OpenElement. Pridobljeno 19.4.2015. 
  2. Haggett, Peter, ur. (2002). "Cyprus". Encyclopedia of World Geography 11. Marshall Cavendish. str. 1472–1475. ISBN 9780761473008. 
  3. Smith, William (1871). A New Classical Dictionary of Greek and Roman Biography, Mythology and Geography. New York: Harper & Brothers. str. 603. 
  4. Wells, Edward (1819). An Historical Geography of the Old and New Testament 2. Clarendon Press. str. 251. 
  5. "Paphos". World Heritage List. UNESCO. Pridobljeno dne 19.4.2015. 
  6. "Paphos to be the European Capital of Culture in Cyprus in 2017". Evropska komisija. 14.9.2012. Pridobljeno dne 19.4.2015.