Troja

Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Skoči na: navigacija, iskanje
Troja
Walls of Troy (2).jpg
Obzidje akropole pripada Troji VII, ki je bila identificirana kot mesto Trojanske vojne (c. 1200 pr. n. št.).
Troja is located in Turčija
Troja
Geografska lokacija: Turkey
Lokacija Tevfikiye, provinca Çanakkale, Turčija
Regija Troad
Koordinati 39°57′27″N 26°14′20″E / 39.95750°N 26.23889°E / 39.95750; 26.23889Koordinati: 39°57′27″N 26°14′20″E / 39.95750°N 26.23889°E / 39.95750; 26.23889
Tip naselje
Zgodovina
Ustanovljeno 3000 pr. n. št.
Opuščeno 500 n. št.
Periode Zgodnja bronasta doba do Bizantinskega cesarstva
Druge informacije
Spletna stran Troia Archaeological Site
Uradno ime: Archaeological Site of Troy
Tip Kulturno
Kriterij ii, iii, vi
Razglasitev 1998 (22nd session)
Evid. št. 849
Regija Evropa in Severna Amerika

Troja (starogrško Ἴλιον, Ilion ali Ἴλιος, Ilios; in Τροία, Troia; latinsko Trōia in Īlium; hetitsko Wilusa ali Truwisa;[1][2] turško Truva)), je bila starogrška mestna država (polis) v Mali Aziji. Edini sodobni vir obstoja tega mesta sta Iliada in Odiseja, Homerjeva epa.

Troja naj bi bila na hribu Hissarlik, 6 kilometrov od Dardanel. Nastala naj bi okoli leta 3200 pr. n. št. kot utrjeno oporišče. Ker je Troja imela nadzor nad Dardanelami (trgovino s Črnim morjem) je obogatela. Bogata državica je privlačila zavojevalce. Okoli leta 1184 pr. n. št. naj bi v Trojo prikorakal Agamemnon in jo zavzel. Troja naj bi bila prizorišče trojanske vojne.

Nekateri zgodovinarji in arheologi menijo, da sta bili Iliada in posledično Odiseja le izmišljeni književni deli, ki pa sta temeljili na dogodkih med jonsko kolonizacijo Male Azije. Deli naj bi tako književno prikazali neuspehe starih Grkov pri kolonizaciji notranjosti maloazijskega prostora, saj jih je zavrnila močna Hetitska država. Deli naj bi nastali v Mali Aziji in sta tako tudi utrjevali nacionalno zavest med kolonizatorji.

Danes je hrib Hisarlik dal svoje ime majhni vasici v bližini ruševin, ki omogoča turistom, da obiščejo arheološko najdišče Troja, in ki leži v provinci Çanakkale, približno 30 km jugozahodno od istoimenskega pokrajinskega središča v Tučiji. Najbližja vas je Tevfikiye.

Troja, je kasneje postala tudi naslov filma, ki naj bi pripovedoval o trojanski vojni.

Homerjeva Troja[uredi | uredi kodo]

Karta Troade vključuje tudi Trojo

Starogrški zgodovinarji različno postavljajo trojansko vojno v 12., 13. ali 14. stoletje pred našim štetjem: Eratosten do 1184 pred našim štetjem, Herodot do 1250 pred našim štetjem, Duris Samos do 1334 pred našim štetjem. Sodobni arheologi povezujejo homersko Trojo z arheološko Trojo VII.[1]

V Iliadi, Ahajcev ustanoviti svoje taborišče v bližini izliva reke Scamander (predvidoma moderno Karamenderes)[2], kjer so naplavljenih svoje ladje. Mesto Troje sama stala na hribu, čez ravnico Scamander, kjer se bitke trojanski vojni se je zgodil. Spletna stran starodavnega mesta je približno 5 km od obale danes, vendar so antični usta Scamander, pred približno 3000 leti, je bilo o tem na daljavo celinskih[3], lije v velikem zalivu tvori naravno pristanišče, ki je bil od leta napolnjena z naplavin. Nedavne geološke ugotovitve so dovoljene rekonstrukcije, kako bi se prvotna Trojan obala pogledal, in rezultati so v veliki meri potrjujejo pravilnost homerskega geografije Troje.[4]

Arheološka Troja[uredi | uredi kodo]

Arheološki načrt citadele Hisarlık

Položaj ruševin v citadeli pri Hisarlıku so oštevilčene od Troja I – Troja IX, s podoznakami:

  • Troja I 3000–2600 pr. n. št. (Zahodna Anatolija zgodnja bronasta doba 1)
  • Troja II 2600–2250 pr. n. št. (Zahodna Anatolija Anatolija zgodnja bronasta doba 2)
  • Troja III 2250–2100 pr. n. št. (Zahodna Anatolija Anatolija zgodnja bronasta doba 3 [zgodnja])
  • Troja IV 2100–1950 pr. n. št. (Zahodna Anatolija Anatolija zgodnja bronasta doba 3 [srednja])
  • Troja V: 20.–18. st. pr. n. št. (Zahodna Anatolija Anatolija zgodnja bronasta doba 3 [pozna])
  • Troja VI: 17.–15. st. pr. n. št.
  • Troja VIh: pozna bronasta doba, 14. st. pr. n. št.
  • Troja VIIa: c. 1300–1190 pr. n. št., najverjetneje nastavitev za Homerjevo zgodbo
  • Troja VIIb1: 12. st. pr. n. št.
  • Troja VIIb2: 11. st. pr. n. št.
  • Troja VIIb3: po c. 950 pr. n. št.
  • Troja VIII: c. 700–85 pr. n. št.
  • Troja IX: 85 pr. n. št. –c. 500 n. št.

Arheološko najdišče Troja je bilo dodano na seznam Unescove svetovne dediščine leta 1998.

Sklici[uredi | uredi kodo]

  1. ^ Wood 1985, str. 16.
  2. ^ Cenker, Işil Cerem; Thys-Şenocak, Lucienne (2008). Shopes, Linda; Hamilton, Paula, ur. Oral History and Public Memories. Philadelphia, PA: Temple University Press. str. 76. ISBN 1-59213-141-7. 
  3. ^ Strabo, Geography XIII, I, 36, tr. H. L. Jones, Loeb Classical Library; Pliny, Natural History, V.33, tr. H. Rackham, W. S. Jones and D. E. Eichholz, Loeb Classical Library.
  4. ^ Geologists investigate Trojan battlefield, 7 February 2003, BBC NEWS

Zunanje povezave[uredi | uredi kodo]

Podatki o pojmu Troja so morda na razpolago tudi v katerem izmed sorodnih projektov Wikipedije:

* Slovarske definicije v Wikislovarju
* Učbeniki v Wikiknjigah
* Navedki v Wikinavedku
* Izvorna besedila v Wikiviru
* Slike, zvok in animacije v Zbirki
Popotniški vodič v Wikivoyage