Troja

Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Skoči na: navigacija, iskanje
Troja
Walls of Troy (2).jpg
Obzidje akropole pripada Troji VII, ki je bila prepoznana kot kraj trojanske vojne (pribl. 1200 pr. n. št.).
Troja is located in Turčija
Troja
Geografska lokacija: Turčija
Lokacija Tevfikiye, provinca Çanakkale, Turčija
Regija Troad
Koordinati 39°57′27″N 26°14′20″E / 39.95750°N 26.23889°E / 39.95750; 26.23889Koordinati: 39°57′27″N 26°14′20″E / 39.95750°N 26.23889°E / 39.95750; 26.23889
Tip naselje
Zgodovina
Ustanovljeno 3000 pr. n. št.
Opuščeno 500 n. št.
Periode zgodnja bronasta doba do Bizantinskega cesarstva
Druge informacije
Spletna stran Troia Archaeological Site
Uradno ime: Archaeological Site of Troy
Tip kulturno
Kriterij ii, iii, vi
Razglasitev 1998 (22. seja)
Evid. št. 849
Regija Evropa in Severna Amerika

Troja (starogrško Ἴλιον, Ilion ali Ἴλιος, Ilios in Τροία, Troia; latinsko Trōia in Īlium; hetitsko Wilusa ali Truwisa;[1][2] turško Truva) je bila starogrška mestna država (polis) v Mali Aziji. Edini sodobni vir obstoja tega mesta sta Iliada in Odiseja, Homerjeva epa.

Troja naj bi bila na hribu Hisarlik, 6 kilometrov od Dardanel. Nastala naj bi okoli leta 3200 pr. n. št. kot utrjeno oporišče. Ker je Troja imela nadzor nad Dardanelami (trgovino s Črnim morjem), je obogatela. Bogata državica je privlačila zavojevalce. Okoli leta 1184 pr. n. št. naj bi v Trojo prikorakal Agamemnon in jo zavzel. Troja naj bi bila prizorišče trojanske vojne.

Nekateri zgodovinarji in arheologi menijo, da sta bili Iliada in posledično Odiseja le izmišljeni književni deli, ki pa sta temeljili na dogodkih med jonsko kolonizacijo Male Azije. Deli naj bi tako književno prikazali neuspehe starih Grkov pri kolonizaciji notranjosti maloazijskega prostora, saj jih je zavrnila močna hetitska država. Deli naj bi nastali v Mali Aziji in sta tako tudi utrjevali narodno zavest med kolonizatorji.

Danes je hrib Hisarlik dal svoje ime majhni vasici v bližini ruševin, ki omogoča turistom, da obiščejo arheološko najdišče Troja, ki leži v provinci Çanakkale, približno 30 km jugozahodno od istoimenskega pokrajinskega središča v Turčiji. Najbližja vas je Tevfikiye.

Troja je tudi naslov filma, ki naj bi pripovedoval o trojanski vojni.

Homerjeva Troja[uredi | uredi kodo]

Zemljevid Troade vključuje tudi Trojo

Starogrški zgodovinarji različno postavljajo trojansko vojno v 12., 13. ali 14. stoletje pred našim štetjem: Eratosten do 1184 pred našim štetjem, Herodot do 1250 pred našim štetjem, Duris Samos do 1334 pred našim štetjem. Sodobni arheologi povezujejo homersko Trojo z arheološko Trojo VII.[1]

V Iliadi so Ahajci ustanovili svoje taborišče v bližini izliva reke Skamander (predvidoma moderno Karamenderes)[2], kamor so potegnili svoje ladje. Mesto Troja je bila na hribu, se raztezala čez ravnico Skamander, na kateri so bile bitke med trojansko vojno. Starodavno mesto je danes približno 5 km od obale. Antično ustje Skamanderja je bilo pred približno 3000 leti na kopnem, izlival se je v zaliv in ustvarjal naravno pristanišče[3], napolnjeno z naplavinami. Nedavne geološke ugotovitve so dovolile rekonstrukcijo trojanske obale in rezultati v glavnem potrjujejo pravilnost homerske geografije Troje.[4]


Arheološka Troja[uredi | uredi kodo]

Arheološki načrt citadele Hisarlık

Položaj ruševin v citadeli pri Hisarlıku je oštevilčen od I–IX s podoznakami:

  • Troja I 3000–2600 pr. n. št. (Zahodna Anatolija, zgodnja bronasta doba 1)
  • Troja II 2600–2250 pr. n. št. (Zahodna Anatolija, zgodnja bronasta doba 2)
  • Troja III 2250–2100 pr. n. št. (Zahodna Anatolija, zgodnja bronasta doba 3 [zgodnja])
  • Troja IV 2100–1950 pr. n. št. (Zahodna Anatolija, zgodnja bronasta doba 3 [srednja])
  • Troja V: 20.–18. st. pr. n. št. (Zahodna Anatolija, zgodnja bronasta doba 3 [pozna])
  • Troja VI: 17.–15. st. pr. n. št.
  • Troja VII: pozna bronasta doba, 14. st. pr. n. št.
  • Troja VIIa: c. 1300–1190 pr. n. št., najverjetneje nastavitev za Homerjevo zgodbo
  • Troja VIIb1: 12. st. pr. n. št.
  • Troja VIIb2: 11. st. pr. n. št.
  • Troja VIIb3: po približno 950 pr. n. št.
  • Troja VIII: približno 700–85 pr. n. št.
  • Troja IX: 85 pr. n. št. –pribl. 500 n. št.

Arheološko najdišče Troja je bilo dodano na seznam Unescove svetovne dediščine leta 1998.

Sklici[uredi | uredi kodo]

  1. ^ Wood 1985, str. 16.
  2. ^ Cenker, Işil Cerem; Thys-Şenocak, Lucienne (2008). Shopes, Linda; Hamilton, Paula, ur. Oral History and Public Memories. Philadelphia, PA: Temple University Press. str. 76. ISBN 1-59213-141-7. 
  3. ^ Strabo, Geography XIII, I, 36, tr. H. L. Jones, Loeb Classical Library; Pliny, Natural History, V.33, tr. H. Rackham, W. S. Jones and D. E. Eichholz, Loeb Classical Library.
  4. ^ Geologists investigate Trojan battlefield, 7 February 2003, BBC NEWS

Zunanje povezave[uredi | uredi kodo]

Podatki o pojmu Troja so morda na razpolago tudi v katerem izmed sorodnih projektov Wikipedije:

* Slovarske definicije v Wikislovarju
* Učbeniki v Wikiknjigah
* Navedki v Wikinavedku
* Izvorna besedila v Wikiviru
* Slike, zvok in animacije v Zbirki
Popotniški vodič v Wikivoyage