Rodos

Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Skoči na: navigacija, iskanje
Rodos
Ρόδος
Rodos is located in Grčija
Rodos
Rodos
Lega v Grčiji
Koordinati: 36°10′0″N 28°0′0″E / 36.16667°N 28.00000°E / 36.16667; 28.00000Koordinati: 36°10′0″N 28°0′0″E / 36.16667°N 28.00000°E / 36.16667; 28.00000
Pokrajina Južno egejsko
Prefektura Rodos
Upravljanje
 • župan
Površina
 • Mesto 1.401 km2
Nadmorska višina 0 do 1.216 m
Prebivalstvo (2011)
 • Urbano 115.490
Časovni pas EET (UTC+2)
 • Poletje (DST) +1 (UTC)
Poštne števike
Omrežna skupina 2241, 2244, 2246
Spletna stran www.rhodes.gr

Rodos ali Rod, zapisan tudi kot Rhodes, Rhódos ali Rodas (grško Ρόδος), je največji med dvanajstimi otoki v otoški skupini grških otokov, imenovanih Dodekanez v vzhodnem Egejskem morju. Velik je 1398 km² in je samo 19 km oddaljen od turške obale. Najvišji vrh otoka je Attavyros (1215 m). Ima bogato zgodovino in je bil v sestavu različnih političnih, gospodarskih in vojaških zvez, vedno pa mu je uspelo ohranjati tudi del svoje samostojnosti.

Rodos je vsakodnevno povezan s trajektno linijo do Aten (Pirej), na severni strani otoka se nahaja Mednarodno letališče Diagoras.

Glavno in hkrati največje otoško naselje je istoimensko mesto Rodos z okoli 50.000 prebivalci, na celotnem otoku pa živi okoli 115.000 prebivalcev. Glavne dejavnosti na otoku so turizem, kmetijstvo in domača obrt (keramika).

Geografija[uredi | uredi kodo]

Otok Rodos je oblikovan kot konica (ost), dolg 79,7 km in širok 38 km, s skupno površino približno 1400 kvadratnih kilometrov in obalo dolgo približno 220 km. Apnenec je glavna podlaga.[1]. Mesto Rodos se nahaja na severni konici otoka, pa tudi na mestu antičnega in sodobnega pristanišča. Cestno omrežje poteka iz mesta vzdolž vzhodne in zahodne obale.

Zunaj mesta Rodos so na otoku majhne vasi in naselja, med njimi Faliraki, Lindos, Kremasti, Haraki, Pefkos, Archangelos, Afantou, Ixia, Koskinou, Embona (Atavyros), Paradisi in Trianta (Ialysos). Obstaja bogata mineralna izvirska voda (in včasih morska voda), ki se uporablja za medicinske kopeli, zato zdravilišča ponujajo različne zdravstvene usluge.

Rodos se nahaja 363 km vzhodno-jugovzhodno od grške celine in 18 km od južne obale Turčije.

Notranjost otoka je gorata, redko naseljena in prekrita z gozdom borovcev (Pinus brutia) in cipreso (Cupressus sempervirens). Medtem ko so obale skalnate, ima otok tudi travnike in polja, kjer se gojijo agrume, grozdje, zelenjavo, oljke in druge pridelke. V letu 2005 je bilo ugotovljeno, da je rodoška populacija damjaka (Dama dama) genetsko ločena in da je nujno potrebna skrb za ohranjanje.[2] V dolini Petaloudes (grščina dolina metuljev) se v poletnih mesecih zbira veliko črtastih medvedkov (Euplagia quadripunctaria). Gora Attavyros je z 1216 metri najvišja točka otoka.

Potresi[uredi | uredi kodo]

Potres leta 226 pr. n. št.je uničil Rodoški kolos; 3. maja 1481 je uničil večino mesta Rodos[3] in 26. junija 1926 prav tako povzročil veliko škodo.[4]

Rodos je 15. julija 2008 prizadel potres z magnitudi 6,3, kar je povzročilo manjšo škodo na nekaj starih stavbah in na eno smrt.[5]

Podnebje[uredi | uredi kodo]

Otok Rodos je zelo vetroven in zaradi tega ne čutimo tolikšne toplote. Povprečna temperatura zraka v juliju je 32 stopinj, morja pa 24 stopinj. V poletnih mesecih skorajda ni padavin, so pa zato izrazitejše pozimi.

Pomembnejša otočna naselja[uredi | uredi kodo]

Faliraki
  • Rodos
  • Ialyssos (8 km)°
  • Kremasti (11 km)
  • Kallithea (11 km)
  • Paradissi (14 km)
  • Faliraki (17 km)
  • Kolympia (26 km)
  • Arhangelos (33 km)
  • Kamiros (37 km)
  • Lindos (53 km)
  • Monollithos (75 km)

° - v oklepajih navedeni kilometri predstavljajo oddaljenost od glavnega mesta

Kraji so medsebojno dobro povezani z javnimi avtobusnimi linijami, organizirana je tudi taksi služba.

Plaže[uredi | uredi kodo]

Na otoku je več vrst plaž, od prodnatih do peščenih. Plaže na severozahodnem delu so zaradi vetra in valov priljubljene pri deskarjih. Na vseh plažah je vstop brezplačen, plačljivi so senčniki in ležalniki.

Zgodovina[uredi | uredi kodo]

Rodoški kolos

Rodos je bil sodeč po najdbah arheologov naseljen že v zgodnji kameni dobi. Najdeni so bili ostanki orodij in nekaj poslikav v jamah na jugu otoka. Prebivalci naj bi prišli na otok iz bližnje Male Azije. Kasneje so prebivalci prihajali na otok v več valovih. V bronasti dobi so prišli Karijci iz Anatolije, sledili so jim Feničani iz sedanjega Libanona in Minojci iz Krete. Med zgodnje prišleke spadajo Ahajci, ki so kmalu po prihodu iz Peloponeza pričeli dominirati po številu prebivalstva in po letu 1500 pr. n. št. kolonizirali celoten otok. Okoli leta 1100 pr. n. št. so jim sledili Dorci, dobri izdelovalci vojaških ladij, ki so ustanovili naselja Ialyssos, Lindos in Kamiros ter ustanovili z otokom Kos in mestoma Knidos ter Halikarnas v Mali Aziji vojaško zvezo - Heksapolis. V nekaj sledečih stoletjih so postali prebivalci Rodosa odlični pomorščaki, še zlasti možje iz Lindosa so se odlikovali s svojimi dolgimi vožnjami po Sredozemlju, kar je Rodosu omogočilo, da je ustanovil kolonije na Siciliji, v Španiji ter območju današnje Francije. Rodos se je razvijal samostojno vse do leta 491 pr. n. št., ko se se soočil z mogočno vojaško silo Perzijo. Rodos je bil prisiljen stopiti v zvezo s Perzijo in v njej ostal do leta 480 pr. n. št., ko je Kserks I. napadel Grčijo, vendar izgubil pomorsko bitko pri Salamini. V tej bitki je bilo zajetih tudi 40 bojnih ladij iz Rodosa. Tri mesta z Rodosa, Ialysos, Lindos in Kamiros so postala člani Delsko-atiške pomorske zveze leta 478/77 pr. n. št.

V zadnjih desetletjih 5. stoletja pr. n. št. so Rodošani zgradili na severu otoka novo mesto Rodos, ki je bilo plansko zgrajeno za potrebe obrambe z močnim obzidjem, za potrebe trgovine pa so zgradili pet novih pristanišč. Mesto je že kmalu postalo vodilno v pomorski trgovini vzhodnega Sredozemlja ter velik kulturni center helenističnega in rimskega sveta. Že v 3. stoletju pr. n. št. je prebivalstvo na Rodosu doseglo število preko 60.000. Tedaj je bil pri vhodu v pristanišče postavljen 34 metrov visok bronasti kip boga Helija (imenovan tudi Rodoški kolos), delo kiparja Haresa iz Lindosa. Okoli leta 225 pr. n. št. se je ob potresu zrušil. Zaradi svoje izjemne velikosti je bil uvrščen na seznam sedmih čudes starega sveta.

Od leta 1310 je bil otok v oblasti viteškega reda Ivanovcev. V 16. stoletju je prišel pod turško oblast, leta 1912 je po italijansko-turški vojni pripadal Italiji. Po italijanski kapitulaciji leta 1943 so otok zasedle nemške vojaške sile, po drugi svetovni vojni (leta 1947) pa je bil tako kot celoten Dodekanez priključen k matični Grčiji.

Pomembnejši naravni in kulturno-zgodovinski pomniki[uredi | uredi kodo]

Lindos
  • Lindos, vasica in tempelj
  • Kamiros, ostanki antičnega mesta
  • Akropola, gledališče in antični stadion nad mestom Rodos
  • staro mestno jedro Rodosa, obdano s štirikilometrskim obzidjem
  • Petaoludes, dolina metuljev
  • Epta Piges, sedem vodnih izvirov
  • nekdanji grad in samostan Monolithos
  • grad Kastelos
  • številne cerkvice in samostani

Glej tudi[uredi | uredi kodo]

Sklici[uredi | uredi kodo]

  1. ^ "Geography and Geomorphology - South Aegean". www.aegeanislands.gr. 
  2. ^ Marco, M; Cavallaro, A; Pecchioli, E & Vernesi, C (2006-11-11), "Artificial Occurrence of the Fallow Deer, Dama dama dama (L., 1758), on the Island of Rhodes (Greece): Insight from mtDNA Analysis", Human Evolution, 21, No. 2: 167–175, doi:10.1007/s11598-006-9014-9 
  3. ^ "Rhodes, Greece, 1481". Jan Kozak Collection: KZ13, The Earthquake Engineering Online Archive. 
  4. ^ Ambraseys, N. N.; Adams, R. D. (1998). "The Rhodes earthquake of 26 June 1926". Journal of Seismology 2 (3): 267–292. doi:10.1023/A:1009706415417. 
  5. ^ "Earthquake's aftermath". Discover Rhodes. Pridobljeno dne 16 July 2008. 

Zunanje povezave[uredi | uredi kodo]