Septimij Sever
| Septimij Sever Lucius Septimius Severus Augustus |
|||||
|---|---|---|---|---|---|
| 21. cesar Rimskega cesarstva | |||||
 *
Alabastrna bista Septimija Severja v Kapitolskem muzeju, Rim
|
|||||
| Vladanje | 14. april 193 – 4. februar 211 | ||||
| Predhodnik | Didij Julijan | ||||
| Naslednik | Karakala in Geta | ||||
| Rojstvo | 11. april 145[1] Lepcis Magna Libija) * |
||||
| Smrt | 4. februar 211 (star 66 let)[2] Eboracum (York), Britanija * |
||||
| Otroci | Karakala in Geta (oba sinova Julije Domna) |
||||
|
|||||
| Dinastija | Severanska dinastija | ||||
| Oče | Publij Septimij Geta starejši | ||||
| Mati | Fulvija Pia | ||||
Septimij Sever (latinsko: Lucius Septimius Severus Augustus), poznan tudi kot Sever, cesar Rimskega cesarstva od leta 193-211, * 11. april 145, Leptis Magna (Homs), Sirija, 4. februar 211, Eboracum (York), Britanija.
Kot mladenič je pod cesarjema Markom Avrelijem in Komodom opravljal različne službe. Na oblast je prišel po smrti cesarja Pertinaksa leta 193, v "letu petih cesarjev". Po odstavitvi in umoru vršilca dolžnosti cesarja Didija Julijana se je Sever spopadel s svojima rivaloma, generaloma Pescenijem Nigrom in Klodijem Albinom. Nigra je porazil leta 194 v bitki pri Isu v Rimski Kilikiji.[5] Kasneje istega leta se je odpravil na kratek vojni pohod preko vzhodne meje, osvojil kraljestvo Osroena in ga kot novo provinco priključil Rimskemu cesarstvu.[6] Tri leta kasneje je v bitki pri Lugdunu (Lyon) v Galiji porazil še Klodija Albina.[7]
Po utrditvi oblasti v zahodnih provincah je sprožil hitro in še uspešnejšo vojno na vzhodu proti Partskemu cesarstvu. Leta 197 je osvojil prestolnico Ktezifon in razširil vzhodno mejo cesarstva do Tigrisa.[8] Poleg tega je podaljšal in utrdil Limes Arabicus v provinci Arabiji.[9] Leta 202 je odšel na vojni pohod proti Garamantom v Afriko in Mavretanijo (Libijo), osvojil njihovo prestolnico Garamo in razširil Limes Tripolitanus ob južni meji cesarstva.[10] Proti koncu svojega vladanja je odšel v Britanijo, kjer je utrdil Hadrijanov zid in ponovno zavzel Antoninov zid. Leta 208 je začel osvajati Kaledonijo (Škotska). Osvajanje je moral prekiniti, ker je leta 210 težko zbolel[11] in na začetku naslednjega leta je v Eboracumu umrl.[2] Nasledila sta ga sinova Karakala in Geta. S prenosom oblasti na sinova je ustanovil Seversko dinastijo, ki je bila zadnja dinastija pred krizo tretjega stoletja.
Sklici[uredi | uredi kodo]
- ^ Birley (2000), str. 1.
- ^ 2,0 2,1 Birley (2000), str. 187.
- ^ Paget, James Carleton, Jews, Christians and Jewish Christians in Antiquity, Mohr Siebeck, 2010, str. 398.
- ^ Goodman, Martin, Rome & Jerusalem: The Clash of Ancient Civilisations, Penguin, 2008, str. 505.
- ^ Birley (2000), str. 113.
- ^ Birley (2000), str. 115.
- ^ Birley (2000), str. 125.
- ^ Birley (2000), str. 130.
- ^ Birley (2000), str. 134.
- ^ Birley (2000), str. 153.
- ^ Birley (2000), str. 170–187.
Viri[uredi | uredi kodo]
- A.R. Birley, Septimius Severus: The African Emperor, Routledge, London (2000), ISBN 0-415-16591-1.
- M. Grant, The Roman Emperors, 1985, ISBN 0-7607-0091-5.
- M. Grant, The Severans: The Changed Roman Empire, 1996. ISBN 0-415-12772-6.
- C. Settipani, Continuité gentilice et continuité sénatoriale dans les familles sénatoriales romaines à l'époque impériale, 2000.
- A. Daguet-Gagey, Septime Sévère, Pariz, 2000.
- A. Cooley, Septimius Severus: the Augustan Emperor, v S. Swain, S. Harrison in J. Elsner, Severan culture, Cambridge, CUP, 2007.
- Y. Zahran, Septimius Severus: Countdown to Death, Stacey International, London, 2000.
- J. Hasebroek, Untersuchungen zur Geschichte des Kaisers Septimius Severus, Cambridge, 1921.
|
Septimij Sever
Severska dinastija
Rojen: 11. april 146 Umrl: 4. februar 211 |
||
| Vladarski nazivi | ||
|---|---|---|
| Predhodnik: Didij Julijan |
Cesar Rimskega cesarstva 193–211 z Pescenij Niger (rival 193–194), Klodij Albin (rival 193–197), Karakala (198–211), Publij Septimij Geta (209–211) |
Naslednik: Karakala, Publij Septimij Geta |
|
