Dublin

Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Skoči na: navigacija, iskanje
Dublin
Baile Átha Cliath
Mesto
V smeri urinega kazalca z vrha: Most Samuela Becketta, Trinity College, Custom House, Dublinski grad, O'Connellov most in Convention Centre

Zastava

Grb
Dublin is located in Irska
Dublin
Dublin
Geografski lega Dublina na Irskem
Koordinati: 53°20′52″N 6°15′35″W / 53.34778°N 6.25972°W / 53.34778; -6.25972Koordinati: 53°20′52″N 6°15′35″W / 53.34778°N 6.25972°W / 53.34778; -6.25972
Država Irska zastava Irska
Provinca Zastava Leinstra Leinster
Površina
 • Mesto 114,99 km2
 • Urbano 318 km2
Prebivalstvo
 • Mesto 553.165[1]
 • Gostota 4.588 preb./km2
 • Urbano 1.173.179[4]
 • Metropolitansko obm. 1.347.359[2][3]
Časovni pas WET (UTC0)
 • Poletje (DST) IST (UTC+1)
Poštna okrožja D1-18, 20, 22, 24, D6W
Omrežna skupina 01
Spletna stran www.dublincity.ie

Dublin (irsko Baile Átha Cliath) je največje mesto in glavno mesto Republike Irske, ki leži na vzhodni obali otoka Irske, ob širokem ustju reke Liffey. Naselbino so ustanovili Vikingi. Samo mesto je glavno in najpomembnejše irsko mesto že od srednjega veka. Dandanes je ekonomsko, administrativno in kulturno središče otoka in ima eno najhitreje rastočih populacij med evropskimi glavnimi mesti.

Mesto ima okoli 553.165 prebivalcev, medtem ko ima metropolitansko območje 1.347.359 prebivalcev (ocena 2016).

Etimologija[uredi | uredi kodo]

Ime Dublin izhaja iz irske besede Dubhlinn, zgodnje klasično irisko Dubhlind / Duibhlind, iz dubh (/ d̪uβ /, duw /, duː /), ki pomeni 'črno, temno' in lindo (/ lʲiɲ (d̪ʲ) /) 'bazen', ki se nanaša na temen plimski bazen. Ta plimski bazen je bil lociran, kjer je reka Poddle vstopila v reko Liffey, na mestu grajskih vrtov Dublinskega gradu. V sodobni irščini je ime Duibhlinn, irske rime iz Dublinske grofije pa kažejo, da je bil v tukaj izgovarjalo Duílinn (/ d̪ˠiːlʲiɲ /). Originalni izgovor je ohranjen v mestih v jezikih, kot so Old English Difelin, Old Norse Dyflin, moderni Manx Dyflinn in sodobni Manx Divlyn ter valižansko Dulyn. [5] Zgodovinsko gledano so pisci, ki uporabljajo gelsko pisavo, napisali bh s piko nad b, ki je postalo Duḃlinn ali Duiḃlinn. Tisti, ki niso poznali irskega jezika, so izpustili piko in črkovali ime Dublin. Razlike najdemo tudi na tradicionalnih gaelsko govorečih območjih Škotske (Gàidhealtachd, soglašeno z iriskim Gaeltachta), kot je An Linne Dhubh ('črni bazen'), ki je del Loch Linnhea.

Naselje Vikingov iz okoli leta 841, Dyflin in gelsko naselje Áth Cliath ("bord prečka") [23] nadalje reka, danes Metju oče Mathew (znan tudi kot Dublinski most) na dnu cerkve Ulica. Baile Átha Cliath, ki pomeni 'mesto prečkanja ovire', je splošno ime za mesto v sodobnem irskem jeziku. Áth Cliath je ime kraja, ki se nanaša na prehod reke Liffey blizu mostu očeta Matjaža. Baile Átha Cliath je bil zgodnji krščanski samostan, za katerega se domneva, da je bil na območju ulice Aungier, ki ga trenutno zaseda cerkev Whitefriar Street Carmelite Church. Obstajajo tudi druga mesta istega imena, kot je Āth Cliath v East Ayrshire na Škotskem.

Zgodovina[uredi | uredi kodo]

Območje Dublinskega zaliva so naselili ljudje že v prazgodovinskem obdobju, toda zapisi Ptolemaja (grško-rimskega astronoma in kartografa) iz približno 140. leta zagotavljajo najzgodnejšo sklicevanje na naselje. Imenoval je naselje Eblana polis (grško: Ἔβλανα πόλις). [6]

Dublin je leta 1988 praznoval svoje uradno tisočletje, kar pomeni, da je irska vlada 988 priznala kot leto, v katerem je bilo mesto naseljeno in da bo to prvo naselje pozneje postalo mesto Dublin.

Most očeta Matjaža (tudi Dublinski most).

Zdaj menijo, da je pred Vikingi obstajala krščanska cerkvena naselbina, imenovana Duibhlinn, iz katere je nastal Dyflin [7]. Od 9. in 10. stoletju sta obstajali dve naselji, na katerih stoji sodobno mesto. Od 9. in 10. stoletja sta obstajali dve naselji, ki sta kasneje postali sodoben Dublin. Naslednja skandinavska naselbina se je osredotočila na reko Poddle, pritok reke Liffey na območju, imenovano Wood Quay. Dubhlinn je bilo majhno jezero, ki se uporabljalo za privezovanje ladij; Poddle je povezana jezerom preko Liffey. To jezero je bilo pokrito v začetku 18. stoletja, ko je mesto raslo. Dubhlinn je ležal tam, kjer se nahaja grajski vrt, nasproti knjižnice Chester Beatty v Dublinskem gradu. Táin Bó Cuailgne se nanaša na Dublind rissa ratter Áth Cliath, kar pomeni 'Dublin, ki se imenuje Ath Cliath'.

Srednji vek[uredi | uredi kodo]

Dublin je bil ustanovljen kot vikinško naselje v 10. stoletju in kljub številnim upornikom domačinskega prebivalstva ostalo v veliki meri pod nadzorom Vikingov, dokler se iz Walesa ni začela normanska invazija na Irsko leta 1169 [8]. Bilo je ob smrti Muirchertach Mac Lochlainna v začetku leta 1166, da je Ruaidrí Ua Conchobair, kralj Connachta, odšel v Dublin in se brez opozicije oklical za kralja Irske. Verjetno je bil primitivni nepremišljen polni kralj Irske in tudi edini gelski.

Po nekaterih zgodovinarjih je del zgodnje gospodarske rasti mesta pripisan trgovini s sužnji [9]. Suženjstvo na Irskem in v Dublinu je doseglo vrhunec v 9. in 10. stoletju. Za sužnje so ugrabljali moške, ženske in otroke. Žrtve so prišle iz Walesa, Anglije, Normandije in od drugod.

Kralj Leinsterja, Diarmait Mac Murchada, po izgnanstvu, ki ga je opravil Ruaidhrí, je vzel pomoč Strongbowa, grofa Pembroka, da bi osvojil Dublin. Po smrti Mac Murchada se je Strongbow razglasil za kralja Leinsterja in prevzel nadzor nad mestom. Kralj Henrik II. Angleški je, v odgovor na uspeh Strongbowa, ponovno potrdil svojo suverenost z večjo invazijo leta 1171 in se sam oklical za gospodarja Irske. [30] Okoli tega časa je bila ustanovljena grofija mesta Dublin skupaj z določenimi svoboščinami, ki padajo mestu. To se je nadaljevalo do leta 1840, ko je bila baronija Dublin City ločena od baronije Dublin. Od leta 2001 sta bili obe baroniji preoblikovani v mesto Dublin.

Dublinski grad je bil utrjen sedež britanske vladavine na Irskem do leta 1922.

Dublinski grad, ki je postal center normanske moči na Irskem, je bil ustanovljen leta 1204 kot glavna obramba po ukazu kralja Ivana Angleškega. Po imenovanju prvega župana Dublina leta 1229 se je mesto razširilo in do konca 13. stoletja imelo 8.000 prebivalcev. Dublin je bil uspešen trgovski center, kljub poskusu Škotskega kralja Roberta I., da bi mesto zajel leta 1317. V 14. stoletju je ostalo relativno majhno obzidano srednjeveško mestece in bilo pod stalnimi grožnjami okoliških domačih klanov. Leta 1348 je v Dublinu razsajala črna smrt, smrtonosna kuga, ki je opustošila Evropo in v naslednjih desetletjih pobila na tisoče ljudi. [10][11]

Dublin je bil vključen v angleško krono kot Pale (irsko An Pháil ), ki je predstavljal ozek pas angleškega naselja vzdolž vzhodne obale. Tudorska osvojitev Irske v 16. stoletju je predstavljala novo obdobje za Dublin, kjer je mesto ponovno postalo pomembno središče upravne oblasti na Irskem. Odločena, da bi Dublin postal protestantsko mesto, je kraljica Elizabeta I. Angleška leta 1592 ustanovila Trinity College kot edino protestantsko univerzo in odredila, da se katoliška stolnica svetega Patrika in Kristusova cerkev pretvorita v protestantske. [12]

Mesto je imelo leta 1640 že 21.000 prebivalcev, preden je kuga v letih 1649-51 izbrisala skoraj polovico prebivalcev mesta. Vendar pa je mesto kmalu, zaradi volne in trgovine z Anglijo, uspelo ponovno doseči število prebivalcev, ki je leta 1700 doseglo več kot 50.000. [13]

Zgodnja moderna doba[uredi | uredi kodo]

Henrietta Street, razvita v 1720-ih, je najzgodnejša gregorijanska ulica v Dublinu.

Ker je mesto v 18. stoletju še naprej napredovalo, je gregorijanski Dublin za kratko obdobje postal drugo največje mesto britanskega imperija in peto največje mesto v Evropi, pri čemer je število prebivalcev preseglo 130.000. Velika večina dublinske najbolj prepoznavne arhitekture izhaja iz tega obdobja, kot sta Four Courts (Štiri sodišča) in Carinska hiša. Temple Bar in Grafton Street sta dve od redkih preostalih območij, na katera val gregorijanskega obnavljanja ni vplival in sta ohranili svoj srednjeveški značaj.

Dublin se je v 18. stoletju razvijal še bolj dramatično, z gradnjo številnih novih okrožij in zgradb, kot so Merrion Square, parlamentarna hiša in Royal Exchange. Komisija Wide Streets je bila ustanovljena leta 1757 na zahtevo Dublin Corporation, za urejanje arhitekturnih standardov o postavitvi ulic, mostov in stavb. Leta 1759 je ustanovitev Guinnessove pivovarne mestu prinesla precejšnjo gospodarsko korist. Bila je večino časa od ustanovitve največja delodajalka v Dublinu.

Do danes[uredi | uredi kodo]

Glavna pošta na O'Connell Street je bila središče velikonočne vstaje leta 1916.

Dublin je v 19. stoletju po Acts of Union 1800 utrpel obdobje političnega in gospodarskega upada, po katerem je bil sedež vlade prenesen v London v Westminster. Mesto ni imelo nobene pomembne vloge v industrijski revoluciji, vendar je ostalo središče uprave in prometno središče za večino otoka. Irska ni imela nobenih pomembnih virov premoga, goriva tega časa in Dublin ni bil središče proizvodnje ladij, druge glavne gonilne sile industrijskega razvoja v Veliki Britaniji in na Irskem. Belfast se je v tem obdobju razvil hitreje od Dublina na mešanici mednarodne trgovine, tovarniške proizvodnje platna in ladjedelništva. [14]

Poškodbe v centru mesta Dublin po letu 1916 po velikonočni vstaji

Velikonočna vstaja leta 1916, irska vojna za neodvisnost in poznejša irska državljanska vojna so povzročili precejšnje fizično uničenje v osrednjem Dublinu. Vlada Irske svobodne države je ponovno zgradila mestno jedro in nov parlament, Oireachtas, v Leinster House. Od začetka vladavine Normanov v 12. stoletju je mesto delovalo kot glavno mesto v različnih geopolitičnih enotah: lordstvo Irske (1171-1541), kraljevina Irska (1541-1800) kot del Združenega kraljestva Velike Britanije in Irske (1801-1922) in Irska republika (1919-1922). Po razdelitvi Irske leta 1922 je postal glavno mesto Irske svobodne države (1922-1937) in zdaj je glavno mesto Republike Irske. Eden od spomenikov, ki je spomin na te čase, je Vrt spomina.

Dublin je bil tudi žrtev Severnoirskih težav. Med temi tridesetletnimi konflikti je nasilje v glavnem zajel Severno Irsko. Začasna irska republikanska armada (IRA), ki je delovala v Republiki, med drugim iz Dublina, je okrepila podporo. Lojalistična paravojaška skupina, prostovoljna sila Ulster, je v tem času bombardirala mesto, zlasti v grozodejstvu, ki je bilo znano pod imenom Dublin in Monaghan, kjer je umrlo 34 ljudi, večinoma v samem Dublinu.

Od leta 1997 se je spremenila pokrajina Dublina. Mesto je bilo v ospredju irske gospodarske ekspanzije med obdobjem keltskega tigra, z zasebnim sektorjem in državnim razvojem stanovanj, prometa in podjetij. Po gospodarskem upadu v veliki recesiji se je Dublin ponovno odprl in od leta 2017 je blizu polne zaposlenosti. [15]

Geografija[uredi | uredi kodo]

Satellitska slika kaže reko Liffey ko vstopa v Irsko morje in deli Dublin na severni in južni del.

Dublin leži ob bregovih reke Liffey in obsega zemljišče v velikosti 115 kvadratnih kilometrov na vzhodu osrednje Irske. Obkroža ga nizko gorsko območje na jugu, ravno kmetijsko zemljišče na severu in zahodu. Liffey deli mesto na dva dela Northside in Southside. Vsak od teh je nadalje razdeljena z dvema manjšima rekama - reko Tolko, ki teče jugovzhodno v Dublinski zaliv in reko Dodder, ki teče severovzhodno do ustja Liffey. Dve nadaljnji vodni telesi - Grand Canal na jugu in Kraljevi kanal na severni strani - obkrožata notranje mesto na poti od zahoda in reke Shannon.

Reka Liffey zavije pri kraju Leixlip iz severovzhodne smeri v pretežno vzhodno smer in ta točka je tudi prehod na urbani razvoj iz bolj kmetijske rabe zemljišč.[16]

Območje sever-jug je nekoč že tradicionalno obstajalo, z reko Liffey kot deliteljico. Northside je na splošno veljal za delavski razred nižjega srednjega razreda, medtem ko je bil Southside obravnavan kot srednji do zgornji razred. V zadnjih desetletjih se je to spremenilo saj sta oba zaznala urbano in gospodarsko prenovo, kar je prineslo blaginjo zlasti v Northside. Obstajajo tudi socialne razlike med obalnimi predmestji na vzhodu mesta in novejšim razvojem na zahodu.

V nekaterih turističnih in nepremičninskih tržnih okoliščinah je Dublin včasih razdeljen na številne četrti ali okrožja. Mednje spadajo tudi "srednjeveška četrt" (na območju Dublinskega gradu, Kristusove cerkve in stolnice svetega Patrika ter starega mestnega obzidja), [49] 'gregorijanska četrt' (vključno z območjem okrog St., Stephen's Green, Trinity College in Merrion Square), 'Docklands Quarter' (okrog Dublin Docklands in Silicon Docks), 'Kulturna četrt' (okoli Temple Bar) in 'Kreativna četrt' (med South William Street in George's Street).[17]

Podnebje[uredi | uredi kodo]

Dublin ima zmerno klimo, relativno malo padavin, pol manj kot na zahodni strani irskega otoka in podobno kot v Londonu. Imajo prijetno hladna poletja, povprečne dnevne temperature v juliju so 18,9 stopinj C ter mile zime in redke snežne padavine, povprečne dnevne temperature v januarju dosegajo 7,6 stopinj C. Najbolj deževen mesec je avgust, najbolj suha sta marec in april.

Gospodarstvo in promet[uredi | uredi kodo]

Dublin je bil v preteklosti sprva center pivovarstva (Guinness). Sčasoma se je mesto razvilo v center farmacevtske industrije (Pfizer) in IT-sektorja (tukaj so evropski sedeži podjetij Google, Microsoft, Facebook, Paypal, Zynga in Yahoo). Kot zadnji se je ustalil koncem septembra 2011 Twitter. Po izsledkih raziskave PwC-ja je bil Dublin v letu 2011 izbran za drugo najatraktivnejše mesto za podjetja v Evropi – za Antwerpnom.

Poleg tega je Dublin finančni center Irske. Mnoge evropske banke (Citigroup, Commerzbank, WestLB, LBBW, Helaba), zavarovalnice (Irish Life, London Life), borza Irish Stock Exchange imajo v mestu svoje podružnice. Tu je tudi glavni sedež Ardagh Glass Group Plc., tretje največje steklarne v Evropi, pa irsko energetsko podjetje Imera Power, idr.

Štiri največje irske letalske družbe – Aer Arann, Aer Lingus, CityJet in Ryanair imajo sedeže podjetij prav tako v Dublinu.

Celotni irski prometni sistem je usmerjen v Dublin. Preko dublinskega pristanišča vodijo prometne povezave do Liverpoola in Holyheada. Mednarodno letališče je na severu mesta in je najpomembnejše v državi. Obe največji železniški postaji sta Heuston Station in Connolly Station. Postaja Heuston povezuje Dublin z zahodnim in južim delom države, medtem ko postaja Connolly povezuje Belfast, Sligo in Wexford.

Znamenitosti[uredi | uredi kodo]

Dublin ima veliko znamenitosti in spomenikov, ki segajo v preteklost. Ena najstarejših je Dublinski grad, ki je bil prvič ustanovljen kot veliko obrambno delo po ukazih angleškega kralja Ivana Brez dežele leta 1204, kmalu po normanski invaziji na Irsko leta 1169, ko je bilo ukazano, da se grad zgradi z močnimi zidovi in jarki za obrambo mesta, upravljanje pravice in zaščito kraljevega zaklada [18]. Grad je bil večinoma dokončan do leta 1230, značilen je po tipični zasnovi normanskega dvorišča, z osrednjim trgom brez bivalno-obrambnega stolpa, ki ga na vseh straneh omejujejo visoko obzidje in je na vsakem vogalu zaščiten s krožnim stolpom. V jugovzhodnem delu normanskega Dublina je grad postavil en vogal zunanjega oboda mesta, pri čemer je bila reka Poddle naravna obramba.

Spire of Dublin se vidi za kipom Jamesa Larkina.

Eden od najnovejših spomenikov v Dublinu je Spire of Dublin ali uradno imenovan 'Spomenik svetlobe' [19]. Je stožčasta konica iz nerjavečega jekla 121,2 metra visoka in stoji na ulici O'Connell. Nadomešča Nelsonov steber in je namenjena označevanju mesta Dublin v 21. stoletju. Konico so projektirali Ian Ritchie Architects, ki so iskali »elegantno in dinamično preprosto povezovanje umetnosti in tehnologije«. Osnova spomenika je osvetljena znotraj, konica je osvetljena, da bi zagotovila svetilnik na nočnem nebu mesta.

Knjiga iz Kellsa je v knjižnici Trinity College in je eno najbolj obiskanih znamenitosti. [20] Knjiga iz Kellsa je iluminirani rokopis, ki so ga ustvarili irski menihi okoli leta 800.

Most Ha'penny, železniški most čez reko Liffey, je med najbolj fotografiranimi znamenitostmi in velja za ikono Dublina. [21]

Druge znamenitosti in spomeniki so Mansion House, spomenik Anna Livia, kip Molly Malone, Kristusova cerkev, stolnica svetega Patrika, cerkev svetega Frančiška Ksaverija na ulici Upper Gardiner blizu Mountjoy Squara, Carinska hiša in Áras an Uachtaráin. Dimnika Poolbeg sta tudi značilnost Dublina in vidna iz različnih točk po mestu.

Parki[uredi | uredi kodo]

Park St Stephen's Green

Po mestu je veliko zelenih površin, mestni svet Dublin pa upravlja več kot 1.500 hektarjev parkov [22]. Javni parki so Phoenix Park, Herbert Park in St Stephen's Green. Park Phoenix je približno 3 km zahodno od centra mesta, severno od reke Liffey. Njegovo 16-kilometrsko obzidje obkroža 707 hektarjev in je eden največjih mestnih parkov v Evropi [23]. Vključuje velika območja travnikov in drevoredov, od 17. stoletja pa dom za čredo divjih jelenov. V parku je rezidenca predsednika Irske (Áras an Uachtaráin), ki je bila zgrajena leta 1751. V parku je tudi dublinski živalski vrt, grad Ashtown in uradna rezidenca ameriškega veleposlanika. V parku se občasno odvijajo glasbeni koncerti.

St Stephen's Green je blizu ene od glavnih nakupovalnih ulic v Dublinu, Grafton Street in v nakupovalnega centra poimenovanega po njem, medtem ko so na okoliških ulicah uradi številnih javnih služb. Park Saint Anne je javni park in rekreacijski objekt, ki ga delita Raheny in Clontarf, obe predmestji na severni strani Dublina. Park, drugi največji občinski park v Dublinu, je del nekdanjega 2-kvadratnega kilometra velikega posestva družine Guinness, ki se je začel leta 1835 z Benjaminom Lee Guinnessom (največji občinski Park je v bližini otoka Bull).

Narodni muzej Irske

Kultura[uredi | uredi kodo]

Po vstopu Irske v Evropsko unijo je gospodarskemu napredku sledil tudi kulturni razvoj. Leta 1991 je bil Dublin izbran za kulturno prestolnico Evrope. Temple Bar je kulturna četrt mesta z živahnm nočnim življenjem, predvsem za turiste. Znana je po pivnicah (pub) in živi glasbi. leži v centru mesta, ob nabrežju reke Liffey. V nasprotju z drugimi mestnimi četrtmi je Temple Bar ohranil svoje številne ozko tlakovane srednjeveške ulice. V Dublinu je irska ljudska glasba še vedno zelo priljubljena, prav tako kot po celi državi. V številnih pubih igrajo razne folklorne skupine. V mestu ima sedež veliko število visokih šol, najbolj znana je Trinity College, Dublin. Imajo številne muzeje, razstave, gledališča, prireditve, parke. Čeprav je večina Ircev katoličanov (86,8%), spadata najbolj znani dublinški cerkvi anglikanski cerkvi - stolnica svetega Patrika in Kristusova cerkev.

Pobratena mesta[uredi | uredi kodo]

Galerija[uredi | uredi kodo]

Glej tudi[uredi | uredi kodo]

Viri[uredi | uredi kodo]

  1. ^ "Ireland: Cities & Legal Towns". City Population. Pridobljeno dne 7 October 2016. 
  2. ^ Dublin Region
  3. ^ "Sapmap Area - NUTS III - Dublin Region". Census 2016. Central Statistics Office. 2016. Pridobljeno dne 16 January 2018. 
  4. ^ "Census of Population 2016" (PDF). Profile 1 - Geographical distribution. Central Statistics Office. 6 April 2017. str. 15. Pridobljeno dne 6 April 2017. 
  5. ^ "Placenames Database of Ireland". Pridobljeno dne 13 September 2013. 
  6. ^ Holder, Alfred (1896). Alt-celtischer sprachschatz (German). Leipzig: B. G. Teubner. col.1393. Pridobljeno dne 7 November 2014. 
  7. ^ Clarke, Howard (1995). Medieval Dublin, the making of a metropolis. Irish Academic Press. str. 44. ISBN 978-0716524595. 
  8. ^ Davies, Norman (1999). The Isles: a history. London: Macmillan. str. 1222. ISBN 0-333-76370-X. 
  9. ^ Dickson, David (2014). Dublin The Making of a Capital City. Profile Books Ltd. str. 10. ISBN 978-0-674-74444-8. 
  10. ^ "The Story of Ireland". Brian Igoe (2009). p.49.
  11. ^ "Black Death". Joseph Patrick Byrne (2004). p.58. ISBN 0-313-32492-1
  12. ^ "A Brief History of Dublin" (PDF). visitingdublin. Pridobljeno dne 19 August 2011. 
  13. ^ "Dublin: a cultural history". Siobhán Marie Kilfeather (2005). Oxford University Press US. pp. 34–35. ISBN 0-19-518201-4
  14. ^ Lyons, F.S.L. (1973). Ireland since the famine. Suffolk: Collins / Fontana. str. 880. ISBN 0-00-633200-5. 
  15. ^ "Dublin Economic Monitor - October 2017". issuu. Pridobljeno dne 14 December 2017. 
  16. ^ "Final Characterisation Report" (PDF). Eastern River Basin District. Sec. 7: Characterisation of the Liffey Catchment Area. Pridobljeno dne 10 November 2014. 
  17. ^ "Northside vs Southside". Wn.com. 25 February 2009. Pridobljeno dne 13 September 2013. 
  18. ^ McCarthy, Denis; Benton, David (2004). Dublin Castle: at the heart of Irish History. Dublin: Irish Government Stationery Office. str. 12–18. ISBN 0-7557-1975-1. 
  19. ^ "Spire cleaners get prime view of city". Irish Independent. 5 June 2007. Pridobljeno dne 5 June 2007. 
  20. ^ "Guinness Storehouse tops list of most visited attractions". Irish Times. 26 July 2013. 
  21. ^ "Some Famous Landmarks of Dublin – Dublin Hotels & Travel Guide". Traveldir.org. 8 March 1966. Pridobljeno dne 16 September 2011. 
  22. ^ "Dublin City Parks". Dublin City Council. Pridobljeno dne 1 September 2015. 
  23. ^ It is larger than all of London’s city parks put together, and more than twice the area of New York’s Central Park. "The Phoenix Park Visitor Guide" (PDF). Office of Public Works. Pridobljeno dne 1 January 2018. 

Literatura[uredi | uredi kodo]

  • Richard Killeen: A Short History of Dublin. Gill & Macmillan, Dublin 2010, ISBN 978-0-7171-4417-4.
  • Pat Liddy: Dublin. A Celebration. From the 1st to the 21st century. Dublin City Council, Dublin 2000, ISBN 0-946841-50-0.
  • Hans-Christian Oeser: Dublin. Ein Reisebegleiter. Insel, Frankfurt am Main 2005, ISBN 3-458-34814-X. (literarische Spaziergänge)
  • Andreas P. Pittler (Hrsg.): Dublin. Wieser, Klagenfurt 1998, ISBN 3-85129-261-8. (Anthologie in der Reihe Europa erlesen)
  • Ralf Sotscheck: Dublin. Eine Stadt in Biographien. Travel-House-Media, München 2013, ISBN 978-3-8342-1363-1.
  • P. F. Wallace, H. B. Clarke: Dublin. In: Lexikon des Mittelalters (LexMA). Band 3, Artemis & Winkler, München/Zürich 1986, ISBN 3-7608-8903-4, Sp. 1426–1433.

Zunanje povezave[uredi | uredi kodo]