Elizabeta I. Angleška

Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Skoči na: navigacija, iskanje
Elizabeta I.
kraljica Anglije in Irske
Darnley stage 3.jpg
Obdobje vladanja 17. november 1558 - 24. marec 1603
Kronanje: 15. januar 1559
Predhodnik: kraljica Marija I.
Naslednik: kralj Janez I., poznan tudi kot Janez VI. Škotski
Kraljevska hiša: Tudor
Oče: kralj Henrik VIII.
Mati: Anne Boleyn, 1. markiza Pembroka
Rojstvo: 7. september 1533
Palača v Placentiji
Smrt: 24. marec 1603
Palača Richmond
Pokop: Westminstrska opatija

Elizabeta I. (tudi Gloriana, dobra kraljica Bess (Good Queen Bess) ali deviška kraljica (nikoli se ni poročila)), kraljica Anglije in Irske, * 7. september 1533, † 24. marec 1603.

Elizabeta je bila peta in zadnja vladarica iz Tudorske dinastije. Nasledila je svojo polsestro Marijo I. in Angliji vladala v času enega od burnih obdobij njene zgodovine. Bila je protestantka.

Obdobje njenega vladanja se v okviru angleške zgodovine imenuje tudi elizabetinska ali zlata doba. Zaznamovalo jo je večanje angleške moči in vpliva širom sveta. V tem obdobju so ustvarjali dramatiki, kot so William Shakespeare, Christopher Marlowe in Ben Jonson. Sir Francis Drake je za časa njene vladavine, kot prvi Anglež obplul svet, Francis Bacon je predstavil svoje filozofske in politične nazore, pod siroma Walterjem Raleighom in Humphreyjem Gilbertom pa se je začela tudi britanska kolonizacija Severne Amerike.

Elizabeta je bila jezljiva in včasih neodločna vladarica. Zadnja lastnost, ki so jo njeni svetovalci sprejemali z nepotrpežljivostjo, je kraljico pogosto rešila pred napačnimi porokami in političnimi odločitvami. Kot njen oče Henrik VIII. se je ukvarjala s pisanjem in pesništvom.

S kraljevskimi patenti je ustanovila nekatere znamenite organizacije, kot sta kolidž Svete Trojice v Dublinu (1592) in Britansko vzhodnoindijsko družbo (1600).

Njeno vladavino je zaznamovalo previdno podeljevanje naslovov in dostojanstev. V angleškem plemstvu so bile v času njenega vladanja nove časti podeljene samo osemkrat: enkrat grofovske in sedemkrat baronske, v irskem pa samo enkrat baronske. Elizabeta je prav tako zmanjšala število članov tajnega državnega sveta (Privy Council) iz 39 na 19, kasneje celo na 14.

Po Elizabeti, deviški kraljici, so imenovali nekdanjo angleško kolonijo v Severni Ameriki in današnjo zvezno državo ZDA, Virginijo.

Rodovnik[uredi | uredi kodo]

 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
16. Owen Tudor
 
 
 
 
 
 
 
8. Edmund Tudor, grof Richmondski
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
17. Catherine Valoiška
 
 
 
 
 
 
 
4. Henrik VII. Angleški
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
18. John Beaufort, vojvoda Somersetski
 
 
 
 
 
 
 
9. Lady Margaret Beaufort
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
19. Margaret Beauchamp Bletsojska
 
 
 
 
 
 
 
2. Henrik VIII. Angleški
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
20. Richard Plantagenet, vojvoda Yorški
 
 
 
 
 
 
 
10. Edvard IV. Angleški
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
21. Cecily Neville
 
 
 
 
 
 
 
5. Elizabeth Yorška
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
22. Richard Woodville, grof Riverški
 
 
 
 
 
 
 
11. Elizabeth Woodville
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
23. Jacquetta of Luxembourg
 
 
 
 
 
 
 
1. Elizabeta I. Angleška
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
24. Geoffrey Boleyn
 
 
 
 
 
 
 
12. William Boleyn
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
25. Lady Ann Hoo
 
 
 
 
 
 
 
6. Thomas Boleyn, grof Wiltshireški
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
26. Thomas Butler, grof Ormondski
 
 
 
 
 
 
 
13. Lady Margaret Butler
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
27. Anne Hankford
 
 
 
 
 
 
 
3. Anne Boleyn
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
28. John Howard, vojvoda Norfolški
 
 
 
 
 
 
 
14. Thomas Howard, grof Norfolški
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
29. Catherine de Moleyns
 
 
 
 
 
 
 
7. Elizabeth Boleyn, grofica Wiltshireška
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
30. Frederick Tilney
 
 
 
 
 
 
 
15. Elizabeth Tilney
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
31. Elizabeth Cheney
 
 
 
 
 
 


Predhodnik:
Marija I. Angleška
Britanski monarh

1558-1603
Naslednik:
Jakob I. Angleški

Glej tudi[uredi | uredi kodo]