Seznam angleških kraljev
| Angleška monarhija | |
|---|---|
_Variant.svg) | |
 | |
| Podatki | |
| Prvi nosilec | Alfred Veliki |
| Zadnji nosilec | Ana |
| Uveljavitev | ok. 886 (pozno 9. stoletje) |
| Opustitev | 1. maj 1707 |
| Rezidenca | Dvor sv. Jakoba |
Seznam kraljev in vladajočih kraljic Kraljevine Anglije se začne z Alfredom Velikim, ki je sprva vladal Wessexu, enemu od sedmih anglosaških kraljestev, ki so kasneje sestavljala sodobno Anglijo. Alfred se je približno leta 886 razglasil za kralja Anglosasov in čeprav ni bil prvi kralj, ki je trdil, da vlada vsej Angliji, njegova vladavina predstavlja začetek prve neprekinjene linije kraljev, ki so vladali celotni Angliji, hiše Wessex.[1]
Obstajajo argumenti v prid nekaj različnim kraljem, za katere velja, da so vladali dovolj anglosaškim kraljestvom, da bi jih lahko šteli za prvega angleškega kralja. Za taka se pogosto štejeta na primer Offa Mercijski in Egbert Wesseški, za katera zgodovinarji nič več ne verjamejo, da je bila njuna vladavina del procesa, ki je vodil do enotne Anglije. Zgodovinar Simon Keynes na primer trdi: "Offo je vodila sla po moči, ne vizija angleške enotnosti; in kar je zapustil, je bil ugled, ne zapuščina".[2] Mnenje se nanaša na obdobje v poznem 8. stoletju, ko je Offa dosegel prevlado nad številnimi kraljestvi južne Anglije, ki pa ni preživela njegove smrti leta 796.[3][4] Podobno je leta 829 Egbert Wesseški osvojil Mercijo, vendar je kmalu izgubil oblast nad njo.
Šele konec 9. stoletja je eno od kraljestev, Wessex, postalo prevladujoče anglosaško kraljestvo. Njegov kralj Alfred Veliki je bil gospodar zahodne Mercije in je uporabljal naziv kralj Anglov in Saksoncev, čeprav ni nikoli vladal v vzhodni in severni Angliji. Ta del je bil takrat znan kot Danelaw in so ga osvojili Danci iz južne Skandinavije. Alfredov sin Edvard Starejši je osvojil vzhodni Danelaw. Edvardov sin Ethelstan je postal prvi kralj, ki je vladal celotni Angliji, ko je leta 927 osvojil Northumbrijo. Nekateri sodobni zgodovinarji Ethelstana štejejo za prvega pravega angleškega kralja.[3][4] Naziv "angleški kralj" ali latinsko "Rex Anglorum" je bil prvič uporabljen za opis Ethelstana v eni od njegovih listin leta 928. Standardni naziv za monarhe od Ethelstana do Ivana Brez dežele je bil "angleški kralj". Leta 1016 se je Knut Veliki, po rodu Danec, prvi imenoval "kralj Angležev". V normanskem obdobju je bil standardni naziv "angleški kralj", čeprav se je občasno uporabljal tudi naziv "kralj Angležev". Od vladavine Ivana Brez dežele naprej so se izogibali vsem drugim nazivom v korist nazivoma "angleški kralj" ali "angleška kraljica".
Po smrti kraljice Elizabete I. leta 1603 je njen bratranec, škotski kralj Jakob VI., podedoval angleško krono kot Jakob I. Angleški in s tem združil angleško in škotsko krono v osebni uniji. Z razglasitvijo za kralja se je Jakob naslavljal s "kralj Velike Britanije", čeprav je bilo takšno kraljestvo ustanovljeno šele leta 1707, ko sta se Anglija in Škotska med vladavino kraljice Ane združili v Kraljevino Veliko Britanijo z enim samim britanskim parlamentom v Westminsterju. Dogodek je pomenil konec Kraljevine Anglije kot suverene države.
Rodbina Wessex (886–1013)
[uredi | uredi kodo]| Ime | Portret | Rojstvo | Soprog(a) | Smrt | Komentar |
|---|---|---|---|---|---|
| Alfred[5] Alfred Veliki (Kralj Wessexa od 871) ok. 886 – 26. oktober 899 (13 let) |
 |
849 Sin Etelvulfa Wesseškega in Osburh |
Elhsvit Gainsboroughska 868 5 otrok |
26. oktober 899 star okoli 50 let |
Sin Etelvulfa Wesseškega Wedmorski sporazum |
| Edvard Starejši[6] 26. oktober 899 – 17. julij 924 (okoli 24 let) |
 |
ok. 874 Sin Alfreda Velikega in Elsvit |
(1) Ekgvin ok. 893 2 otroka (2) Elfled ok. 900 8 otrok (3) Edgifu Kentska ok. 919 4 otroci |
17. julij 924 star okoli 50 let |
Sin Alfreda Velikega |
Sporni upravičenci
[uredi | uredi kodo]Nekaj dokazov kaže, da je bil Elverd Wesseški morda kralj leta 924, med svojim očetom Edvardom Starejšim in polbratom Etelstanom, čeprav ni bil kronan. Seznam kraljev iz 12. stoletja mu pripisuje štiri tedne vladanja, čeprav eden od rokopisov Anglosaške kronike pravi, da je umrl le 16 dni za očetom.[7] Trditve, da je vladal, ne sprejemajo vsi zgodovinarji. Prav tako ni jasno, ali je bil Elfverd, če je bil razglašen za kralja, kralj celotnega kraljestva ali Wessexa. Ena od razlag dvoumnih zapisov je, da je bil Elfverd po Edvardovi smrti razglašen za kralja v Wessexu in Etelstan pa v Merciji.[4]
| Ime | Portret | Rojstvo | Soprog(a) | Smrt | Komentar |
|---|---|---|---|---|---|
| Elfverd[8] ok. 17. julij 924 – 2. avugust 924[9] (16 dni) |
 |
ok. 901[10] Sin Edvarda starejšega in Elfled[10] |
Neporočen? Brez otrok |
2. avgust 924[4] Star okoli 23 let[11] |
Sin Edvarda Starejšega |
| Ime | Portret | Rojstvo | Soprog(a) | Smrt | Komentar |
|---|---|---|---|---|---|
| Etelstan[12] 924 Kralj Anglo-Sasov (924–927) – Kralj Anglije (927–939) 27. oktober 939 (14–15 let) |
 |
894 Sin Edvarda Starejšega in Ekgvin |
Neporočen | 27. oktober 939 Star okoli 45 let |
Sin Edvarda Starejšega |
| Edmund I.[13] Edmund Veličastni 27. oktober 939 – 26. maj 946 (6 let in 212 dni) |
 |
ok. 921 Sin Edvarda Starejšega in Edgifu Kentske |
(1) Elfgifu Shaftesburyjska 2 sinova (2) Etelfled Damerhamska 944 Brez otrok |
26. maj 946 Pucklechurch Ubit v pretepu, star okoli 25 let |
Sin Edvarda Starejšega |
| Edred[14] 26. maj 946 – 23. november 955 (3 leta, 313 dni) |
 |
ok. 923 Sin Edvarda Starejšega in Edgifu Kentske |
Neporočen | 23. november 955 Frome Star okoli 32 let |
Sin Edvarda Starejšega |
| Edvig[15] Eadwig Pošteni 23. november 955 – 1. oktober 959 (3 leta, 313 dni) |
 |
ok. 940 Sin Edmunda I. in Elfgifu Shaftesburyjske |
Elfgifu Nepreverjeno število otrok |
1. oktober 959 Star okoli 19 let |
Sin Edmunda I. |
| Edgar Miroljubni[16] 1. oktober 959 – 8. julij 975 (15. let, 281 dni) |
 |
ok. 943 Wessex Sin Edmunda I. in Elfgifu Shaftesburyjske |
(1) Etelfled ok. 960 1 sin (2) Elftrit ok. 964 2 sinova |
8. julij 975 Winchester Star 31 let |
Sin Edmunda I. |
| Edvard Mučenec[17] 8. julij 975 – 18. marec 978 (2 leti, 254 dni) |
 |
ok. 962 Sin Edgarja Miroljubnega in Etelfled |
Neporočen | 18. marec 978 Grad Corfe Umorjen, star okoli 16 let |
Sin Edgarja Miroljubnega |
| (1. vladanje)[18] Etelred Nepripravljeni[18][19] 18. marec 978 – 1013 (34–35 let) |
 |
ok. 966 Sin Edgarja Miroljubnega in Elftrit |
(1) Elfgifu Yorška 991 9 otrok (2) Ema Normandijska 1002 3 otroci |
23. april 1016 London Star okoli 48 let |
Sin Edgarja Miroljubnega |
Danska hiša (1013–1014)
[uredi | uredi kodo]Anglija je po invaziji leta 1013 prišla pod oblast danskega kralja Svena Vilobradega, med katero je Ethelred zapustil prestol in odšel v izgnanstvo v Normandijo.
| Ime | Portret | Rojstvo | Soprog(a) | Smrt | Komentar |
|---|---|---|---|---|---|
| Sven[20] Sven Vilobradi jesen/zima 1013 – 3. februar 1014 |
 |
17. april 963 Danska Sin Haralda Modrozobega in Tove Obotritske ali Gunhilde |
(1) Gunhilda Wendenska ok. 990 7 otrok (2) Sigrid Haughtyjska ok. 1000 1 hčerka |
3. februar 1014 Gainsborough Star 50 let |
Pravica do osvajanja (pravnuk kralja Northumbrije) |
Rodbina Wessex (obnovljena, prvič) (1014–1016)
[uredi | uredi kodo]Po smrti Svena Vilobradega se je Etelred Nepripravljeni vrnil iz izgnanstva in bil ponovno razglašen za kralja. Nasledil ga je njegov sin, ki so ga za kralja izbrali meščani Londona in del witana[21] kljub nenehnim danskim prizadevanjem, da bi Zahodnim Sasom odvzeli krono.
| Ime | Portret | Rojstvo | Soprog(a) | Smrt | Komentar |
|---|---|---|---|---|---|
| (2. vladanje) Etelred II.[18][19] začetek 1014 – 23. april 1016 |
|
ok. 966 Sin Edgarja Miroljubnega in Elftrit |
(1) Elfgifu Yorška 991 9 otrok (2) Ema Normandijska 1002 3 otroci |
23. april 1016 London Star okoli 50 let |
Sin Edgarja Miroljubnega |
| Edmund II. Železnoboki[21][22] po 23. aprilu 1016 – 30. november 1016 |
 |
ok. 990 Sin Etelreda Nepripravljenega in Elfgifu Yorške |
Eldgit 2 otroka |
30. november 1016 Glastonbury Star 26 let |
Sin Etelreda Nepripravljenega |
Danska hiša (obnovljena) (1016–1042)
[uredi | uredi kodo]Po odločilni bitki pri Assandunu 18. oktobra 1016 je kralj Edmund s Knutom Velikim sklenil sporazum, s katerim naj bi vsa Anglija razen Wessexa pripadla Knutu.[23] Po Edmundovi smrti nekaj več kot mesec dni kasneje, 30. novembra, je Knut devetnajst let vladal celotnemu kraljestvu kot edini kralj.
| Ime | Portret | Rojstvo | Soprog(a) | Smrt | Komentar |
|---|---|---|---|---|---|
| Knut[24] Veliki po 23. aprilu 1016 – 12. november 1035 |
 |
ok. 995 Sin Svena Vilobradega in Gunhilde Poljske |
(1) Elfgifu Northamptonska 2 sinova (2) Ema Normandijska 1017 2 otroka |
12. november 1035 Shaftesbury Star okoli 40 let |
Sin Svena Vilobradega Deerhurstski sporazum |
| Harold Zajčja noga[25][26] po 12. novembru 1035 – 17. marec 1040[26] |
 |
ok. 1016 Sin Knuta Velikega in Elfgifu Northamptonske |
Elfgifu? 1 sin? |
17. marec 1040 Oxford Star okoli 24 let |
Sin Knuta Velikega |
| Hartaknut[27] po 17. marcu 1040 – 8. junij 1042 |
 |
1018 Sin Knuta Velikega in Eme Normandijske |
Neporočen | 8. junij 1042 Lambeth Star okoli 24 let |
Sin Knuta Velikega |
Rodbina Wessex (obnovljena, drugič) (1042–1066)
[uredi | uredi kodo]Po Hartaknutu je med letoma 1042 in 1066 sledila restavracija saksonske oblasti.
| Ime | Portret | Grb | Rojstvo | Soprog(a) | Smrt | Komentar |
|---|---|---|---|---|---|---|
| Edvard Spovednik[28] 8. junij 1042 – 5. januar 1066 (23 let, 212 dni) |
 |
 |
ok. 1003 Islip, Oxfordshire Sin Etelreda Nepripravljenega in Eme Normandijske |
Edita Wesseška 23. januar 1045 Brez otrok |
5. januar 1066 Westminstrska palača Star okoli 63 let |
Sin Etelreda Nepripravljenega Pastorek Knuta Velikega Hartaknutov polbrat |
Rodbina Godwin (1066)
[uredi | uredi kodo]| Ime | Portret | Grb | Rojstvo | Soprog(a) | Smrt | Komentar |
|---|---|---|---|---|---|---|
| Harold II.[29] Harold Godwinson 6. januar 1066 – 14. oktober 1066 (282 dni) |
 |
 |
ok. 1022 Sin Godwina, grofa Wessexa in Gite Thorkelsdóttir |
(1) Edita Čedna 5 otrok (2) Eldgit ok. 1064 2 sinova |
14. oktober 1066 Hastings Umrl v bitki pri Hastingsu, star 44 let |
Imenovani dedič Edvarda Spoznavalca Svak Edvarda Spoznavalca Izvoljen na witenagemotu |
Sporni tožniki (rodbina Wessex)
[uredi | uredi kodo]Potem ko je bil kralj Harold ubit v bitki pri Hastingsu, so vitani za kralja izvolili Edgarja Ethelinga, vendar so takrat že obvladovali Normani in Edgar ni nikoli vladal. Edgar se je podredil kralju Viljemu Osvajalcu.
| Ime | Portret | Grb | Rojstvo | Soprog(a) | Smrt | Komentar |
|---|---|---|---|---|---|---|
| (Sporen naziv) Edgar Etheling[30] 15. oktober 1066 – 17. december 1066[31] (64 dni) |
 |
ok. 1051 Sin Edvarda Izgnanca in Agate |
Neznan partner | 1125 ali 1126 Star okoli 75 let |
Vnuk Edmunda Železnobokega Izvoljen na witenagemotu |
Normanska hiša (1066–1135)
[uredi | uredi kodo]Leta 1066 Edvard Spoznavalec po smrti ni imel neposrednega dediča. Pojavilo se je več tekmecev, ki so se potegovali za angleški prestol. Med njimi so bili Harold Godwinson (ki ga je Witenagemot po smrti Edvarda Spoznavalca priznal za kralja), Harald Hardrada (norveški kralj, ki je trdil, da je zakoniti dedič Hardikuta) in normanski vojvoda Viljem II. (vazal francoskega kralja in bratranec Edvarda Spoznavalca v prvem kolenu). Harald Hardrada in Viljem sta leta 1066 vsak zase napadla napadla Anglijo. Godwinson je uspešno odbil invazijo Haralda Hardrade, a je na koncu izgubil angleški prestol v normanski osvojitvi Anglije.
Po bitki pri Hastingsu 14. oktobra 1066 je Viljem Osvajalec dokončno preselil prestolnico iz Winchesterja v London. Po smrti Harolda Godwinsona v Hastingsu je anglosaški Witenagemot za kralja izvolil Edgarja Ethelinga, sina Edvarda Izgnanca in vnuka Edmunda Železnobokega. Mladi monarh se ni mogel upreti napadalcem in ni bil nikoli kronan. Viljem je bil na božični dan leta 1066 v Westminstrski opatiji kronan za angleškega kralja Viljema I. in je danes znan kot Viljem Osvajalec, Viljem Baraba ali Viljem I.
| Ime | Portret | Grb | Rojstvo | Soprog(a) | Smrt | Komentar |
|---|---|---|---|---|---|---|
| Viljem I.[32] Viljem Osvajalec 25. december 1066 – 9. september 1087 ((20 let, 259 dni) |
 |
.svg) |
ok. 1028 Grad Falaise Sin vojvode Roberta I. Normanskega in Herleve |
Matilda Flandrijska Normandija 1053 9 otrok |
9. september 1087 Rouen Star okoli 59 let |
Domnevno imenovani naslednik Edvarda Spoznavalca (1052) Prvi bratranec odstavljenega Edvarda Spoznavalca Pravica do osvajanja |
| Viljem II.[33] Viljem Rufus 26. september 1087 – 2. avgust 1100 (12 let, 311 dni)) |
 |
ok. 1056 Normandija Sin Viljema Osvajalca in Matilde Flandrijske |
Neporočen | 2. avgust 1100 New Forest Ustreljen s puščico, star 44 let |
Sin Viljema Osvajalca Podelil Angleško kraljestvo s starejšim bratom Robertom Curthoseom (ki je ostal normanski vojvoda) | |
| Henrik I.[34] Henrik Beauclerc 5. avgust 1100 – 1. december 1135 (35 let, 119 dni) |
 |
September 1068 Selby Sin Viljema Osvajalca in Matilde Flandrijske |
(1) Matilda Škotska]] Westminstrska opatija 11. november 1100 2 otroka (2) Adeliza Louvainska Grad Windsor 29. januar 1121 Brez otrok |
1. december 1135 Saint-Denis-en-Lyons Star 67 let |
Sin Viljema Osvajalca Zaseg krone (od Roberta Curthosea) |
Henrik I. ni zapustil legitimnih moških dedičev, saj je njegov sin Viljem Adelin umrl v nesreči Bele ladje leta 1120. S Henrikovo smrtjo se je končala neposredna normanska linija angleških kraljev. Henrik je za svojo dedinjo imenoval svojo najstarejšo hčer Matildo, po drugi poroki z anžujskim grofom Geoffreyjem Plantagenetom grofico Anžujsko.
Sporni upravičenci
[uredi | uredi kodo]Matildo je njen oče razglasil za dedinjo po smrti njenega brata, baroni pa so jo priznali. Po Henrikovi smrti je prestol zasedel Matildin bratranec Štefan Bloijski. Med naslednjo "anarhijo" je Matilda leta 1141 nekaj mesecev vladala Angliji. Bila je prva ženska, ki je to storila, vendar ni bila nikoli kronana in je redko navedena kot angleška monarhinja.
| Ime | Portret | Grb | Rojstvo | Soprog(a) | Smrt | Komentar |
|---|---|---|---|---|---|---|
| Matilda[35] Cesarica[35] Matilda 7. april 1141 – 1. november 1141 (209 dni) |
 |
|
7. februar 1102 Sutton Courtenay Manor House Hčerka Henrika I. Angleškega in Edite Škotske |
(1) Henrik V. Nemški Mainz 6. januar 1114 Brez otrok (2) Geoffrey V. Anžujski Stolnica v Le Mansu 22. maj 1128 3 sinovi |
10. september 1167 Rouen Stara 65 let |
Edini preživeli zakonski otrok Henrika I. V anarhiji zaseg krone. |
Rodbina Blois (1135–1154)
[uredi | uredi kodo]Henrik I. se je pred imenovanjem Matilde za svojo dedinjo pogajal in nameraval za svojega dediča imenovati svojega nečaka Štefana Bloijskega. Ko je Henrik I. umrl, je Štefan odpotoval v Anglijo in se dal v državnem udaru okronati namesto Matilde. Obdobje, ki je sledilo, je znano kot anarhija, saj so se stranke, ki so podpirale vsaka svojo stran, večino naslednjih dveh desetletij odkrito vojskovale tako v Veliki Britaniji kot na celini.
| Ime | Portret | Grb | Rojstvo | Soprog(a) | Smrt | Komentar |
|---|---|---|---|---|---|---|
| Štefan[36][37] Štefan Bloijski 22. december 1135 – 25. oktober 1154 (18 let, 308 dni) |
 |
.svg) |
ok. 1096 Blois Sin Štefana II. Bloijskega in Adele Normandijske |
Matilda Boulognska Westminster 1125 6 otrok |
25. oktober 1154 Grad Dover Star okoli 58 let |
Vnuk Viljema Osvajalca Uzurpator |
Kralj Štefan je 6. aprila 1152 za sokralja imenoval svojega sina Evstahija IV., grofa Boulognskega, da bi zagotovil nasledstvo. Imenovanje je bilo bolj francoski kot angleški običaj. Papež Evgen III. se s tem ni strinjal in Evstahij ni bil kronan. Naslednje leto je umrl in nikoli ni postal samostojen kralj.[38]
Rodbina Plantagenet (1154–1485)
[uredi | uredi kodo]Hiša Plantagenet je dobila ime po Geoffreyju Plantagenetu, grofu Anžujskem, možu cesarice Matilde in očetu Henrika II. Ime Plantagenet samo po sebi ni bilo znano kot družinsko ime, dokler ga ni v 15. stoletju za tako privzel Rihard Yorški. Od takrat se retroaktivno uporablja za angleške monarhe od Henrika II. naprej. Sodobni zgodovinarji Henrika II. in njegove sinove običajno imenujejo Anžujci zaradi njihovega obsežnega imperija na evropski celini. Večina anžujskih kraljev pred Ivanom Brez dežele je več časa preživela na svojih celinskih posestih kot v Angliji.
Anžujski kralji Anglije
[uredi | uredi kodo]Kralj Štefan je novembra 1153 z Matildo sklenil Wallingfordski sporazum, s katerim je priznal Matildinega sina Henrika in njenega drugega moža Geoffreya Plantageneta, grofa Anžujskega, za določenega dediča. Kraljeva hiša, ki je izhajala iz Matilde in Geoffreya, je splošno znana pod dvema imenoma: Anžujska hiša, po Geoffreyjevem nazivu grofa Anžuja, ali hiša Plantagenet, po njegovem vzdevku. Nekateri zgodovinarji poznejše kralje združujejo v dve skupini, tisto pred in tisto po izgubi večine njihovih francoskih posesti, čeprav to nista različni kraljevi hiši.
Anžujci so vladali Anžujskemu cesarstvu v 12. in 13. stoletju na ozemlju, ki se je raztezalo od Pirenejev do Irske. Anglije niso imeli za svoj primarni dom, dokler ni kralj Ivan Brez dežele izgubil večine svojih celinskih posesti. Neposredna, najstarejša moška linija od Henrika II. vključuje monarhe, ki so običajno združeni v hišo Plantagenetov. To ime je dinastija dobila po izgubi večine svojih celinskih posesti. Kadetski veji sta med vojnami vrtnic postali znani kot hiša Lancaster in hiša York.
Anžujci so oblikovali angleški kraljevi grb, ki je odtlej običajno prikazoval kraljestva, ki so jim vladali ali si jih lastili oni ali njihovi predniki. Irska na njih kar nekaj časa ni bila predstavljena. Izraz Dieu et mon droit (Bog in moja pravica) je prvič uporabil Rihard I. kot bojni klic leta 1198 v bitki pri Gisorsu, ko je premagal sile Filipa II. Francoskega.[39][40] Izraz se od takrat, ko ga je sprejel Edvard III., na splošno uporablja kot geslo angleških monarhov.[39]
| Ime | Portret | Grb | Rojstvo | Soprog(a) | Smrt | Komentar | ||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||
|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|
| Henrik II.[41] Henrik Kratki plašč 19. december 1154 – 6. julij 1189 (34 let, 200 dni) |
 |
.svg) |
5. mares 1133 Le Mans Sin Geoffreya Plantageneta, grofa Anžuja, in cesarice Matilde |
Eleonora Akvitanska Stolnica v Bordeauxu 18. maj 1152 8 otrok |
6. julij 1189 Chinon Star 56 let |
Vnuk Henrika I. Wallingfordski sporazum Pra-pra-pravnuk Edmunda Železnobokega | ||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||
| Henrik II. je svojega sina Henrika Mladega kralja (1155–1183) imenoval za sovladarja, kar je bilo skladno z normanskim običajem imenovanja dediča. Henrik mlajši ni preživel očeta, zato ga seznamih kraljev ne štejejo za monarha. | ||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||
| Rihard I,[42] Rihard Levjesrčni 3. september 1189 – 6. april 1199 ((9 let, 216 dni) |
 |
.svg) |
8. september 1157 Palača Beaumont Sin Henrika II. Angleškega in Eleonore Akvitanske |
Berengarija Navarrska Limassol 12. maj 1191 Brez otrok |
6. april 1199 Châlus Ustreljen s samostrelom, star 41 let |
Sin Henrika II. Prvorojenstvo | ||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||
| Ivan[43] Ivan Brez dežele 27. maj 1199 – 19. oktober 1216 (17 let, 146 dni)) |
.jpg) |
24. december 1166 Palača Beaumont Sin Herika II. in Eleonore Akvitanske |
(1) Izabela Gloucesterska Grad Marlborough 29. avgust 1189 Brez otrok (2) Izabela Angoulêmska Stolnica v Bordeauxu 24. avgust 1200 5 otrok |
19. oktober 1216 Newark-on-Trent Star 49 let |
Sin Henrika II. Imenovanje | |||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||
Sporni upravičenec (Kapetingi)
[uredi | uredi kodo]Bodoči francoski kralj Ludvik VIII. je ob koncu prve baronske vojne proti kralju Ivanu Brez dežele med majem 1216 in septembrom 1217 na kratko na svojo stran pridobil dve tretjini Anglije. Takratni princ Ludvik se je 21. maja 1216 izkrcal na otoku Thanet ob severni obali Kenta in bolj ali manj brez odpora odkorakal proti Londonu, kjer so bile ulice polne navdušenih množic. Na veliki slovesnosti v stolnici sv. Pavla je bil princ Ludvik v prisotnosti številnih angleških duhovnikov in plemičev, župana Londona in škotskega kralja Aleksandra II. 2. junija 1216 razglašen za angleškega kralja Ludvika, čeprav ni bil kronan. V manj kot mesecu dni je kralj Ludvik obvladoval več kot polovico države in užival podporo dveh tretjin baronov, potem pa je utrpel vojaški poraz v bitki z angleške floto. Z Lambethskim sporazumom septembra 1217 je Ludvik dobil 10.000 mark in se v zameno strinjal, da ni bil nikoli legitimni angleški kralj.[44] Kralj Ludvik ostaja eden najmanj znanih kraljev, ki je vladal precejšnjemu delu Anglije.[45]
| Ime | Portret | Grb | Rojstvo | Soprog(a) | Smrt | Komentar |
|---|---|---|---|---|---|---|
| Ludvik[46] Ludvik Lev 2. junij 1216 – 20. september 1217 (1 leto, 111 dni) |
 |
.svg) |
5. september 1187 Pariz Sin Filipa II. Francoskega in Izabele Hainaultske |
Blanka Kastiljska Port-Mort 23. maj 1200 13 otrok |
8. november 1226 Vojvodina Montpensier Star 39 let |
Vladal po povabilu baronov Po materini strani vnuk Henrika II. Angleškega Pravica do osvajanja |
Glavna linija Plantagenetov
[uredi | uredi kodo]Po vladavini Henrika III. so po izgubi večine družinskih celinskih posesti Plantageneti postali bolj angleške narave. Kadetski veji hiše Plantagenet sta hiši Lancaster in York.
| Ime | Portret | Grb | Rojstvo | Soprog(a) | Smrt | Komentar |
|---|---|---|---|---|---|---|
| Henrik III.[47] Henrik Winchesterski 28. oktober 1216 – 16. november 1272 (56 let, 20 dni) |
|
|
1. oktober 1207 Grad Winchester Sin Ivana Brez dežele in Izabele Angoulêmske |
Eleonora Provansalska Canterburyjska stolnica 14. januar 1236 5 otrok |
16. november 1272 Westminstrska palača Star 65 let |
Sin Ivana Brez dežele Primogenitura |
| Edvard I.[48] Edvard Dolgokraki 20. november 1272 – 7. julij 1307 (34 let, 230 dni) |
 |
17. junij 1239 Westminstrska palača Sin Henrika III. in Eleonore Provansalske |
(1) Eleonora Kastiljska Opatija Santa María la Real de Las Huelgas 18. oktober 1254 16 otrok (2) Margareta Francoska Canterburyjska stolnica 10. september 1299 3 otroci |
7. julij 1307 Burgh by Sands Star 68 let |
Sin Henrika III. Primogenitura | |
| Edvard II.[49] Edvard Caernarfonski 8. julij 1307 – 20. januar 1327 (abdiciral) (19 let, 197 dni) |
.jpg) |
25. april 1284 Grad Caernarfon Sin Edvarda I. in Eleonore Kastiljske |
Izabela Francoska Cerkev Notre-Dame de Boulogne 24. januar 1308 4 otroci |
21. september 1327 Grad Berkeley Umorjen, star 43 let[50] |
Sin Edvarda I. Primogenitura | |
| Edvard III.[51] Edvard Windsorski 25. januar 1327 – 21. junij 1377 (50 let, 148 dni) |
.jpg) |
do 1340, 1360–1369 .svg) 1340–1360, od 1369 |
13. november 1312 Grad Windsor Sin Edvarda II. in Izabele Francoske |
Filipa Hainaultska Stolnica sv. Petra, York 25. januar 1328 14 otrok |
21. junij 1377 Palača Sheen Star 64 let |
Sin Edvarda II. Primogenitura |
| Rihard II.[52] Rihard Bordojski 22. junij 1377 – 29. september 1399 (22 let, 100 dni) |
.jpg) |
.svg) |
6. januar 1367 Palača nadškofa Bordeauxa Sin Edvarda Črnega princa in Ivane Kentske |
(1) Ana Češka 14. januar 1382 Westminstrska opatija Brez otrok (2) Izabela Valoijska Stolnica sv. Nikolaja, Calais 4. november 1396 Brez otrok |
14. februar 1400 Grad Pontefract Star 33 let |
Vnuk Edvarda III. Primogenitura |
Rodbina Lancaster
[uredi | uredi kodo]Lancastri so potomci Johna Gauntskega, tretjega preživelega sina Edvarda III. Henrik IV. je prevzel oblast od Riharda II. in hkrati izpodrinil Edmunda Mortimerja, naslednjega v vrsti za prestol, takrat starega 7 let. Slednji je bil potomec Lionela Antwerpenskega, drugega sina Edvarda III.
| Ime | Portret | Grb | Rojstvo | Soprog(a) | Smrt | Komentar |
|---|---|---|---|---|---|---|
| Henrik IV.[54] Henrik Bolingbroški 30. september 1399 – 20. marec 1413 (13 let, 172 dni) |
.jpg) |
do 1406 .svg) od 1406 |
ok. april 1367 Grad Bolingbroke Sin Ivana Gauntskega in Blanke Lancastrske |
(1) Marija Bohunska Grad Arundel 27. julij 1380 6 otrok (2) Ivana Navarrska Stolnica v Winchestru 7. februar 1403 Mrtvorojena dvojčka |
20. marec 1413 Westminstrska opatija Star 45 let |
Vnuk Edvarda III. Uzurpator |
| Henrik V.[56] Henrik Monmouthski 21. marec 1413 – 31. avgust 1422 (9 let, 164 dni) |
 |
|
16. september 1386 Grad Monmouth Sin Henrika IV. in Marije Bohunske |
Katarina Valoijska Stolnica svetega Petra in Pavla, Troyesu 2. junij 1420 1 sin |
31. avgust 1422 Château de Vincennes star 35 let |
Sin Henrika IV. Agnatska primogenitura |
| (Prvo vladanje) Henrik VI.[57][55] 1. september 1422 – 4. marec 1461 (38 let, 185 dni) |
 |
.svg) |
6. december 1421 Grad Windsor Sin Henrika V. in Katarine Valoijske |
Margareta Anžujska Opatija Titchfield 22. april 1445 1 sin |
21. maj 1471 Londonski Tower Domnevno umorjen, star 49 let |
Sin Henrka V. Agnatska primogenitura |
Rodbina York
[uredi | uredi kodo]Rodbina York je zahtevala pravico do prestola prek Lionela Antwerpenskega, drugega preživelega sina Edvarda III. Rodbina je ime podedovala po Edvardovem četrtem preživelem sinu, Edmundu Langleyjskem, prvem vojvodi Yorškemu.
V vojni dveh rož (1455–1485) je prestol prehajal med rivalskima rodbinama Lancaster in York.
| Ime | Portret | Grb | Rojstvo | Soprog(a) | Smrt | Komentar |
|---|---|---|---|---|---|---|
| (Prvo vladanje) Edvard IV.[58] 4. marec 1461 – 3. oktober 1470 (9 let, 214 dni)) |
 |
|
28. april 1442 Grad Rouen Sin yorškega vojvode Riharda III. in Cecilije Nevillske |
Elizabeta Woodville Grafton Regis 1. maj 1464 10 otrok |
9. april 1483 Westminstrska palača Star 40 let |
Pra-pravnuk Edvarda III. Osvojitev krone v vojni dveh rož Akt o soglasju |
Rodbina Lancaster (ponovno)
[uredi | uredi kodo]| Ime | Portret | Grb | Rojstvo | Soprog(a) | Smrt | Komentar |
|---|---|---|---|---|---|---|
| (Drugo vladanje) Henrik VI.[57] 3. oktober 1470 – 11. april 1471 (191 dni) |
|
|
6. december 1421 Grad Windsor Sin Henrika V. in Katarine Valoijske |
Margareta Anžujska Opatija Titchfield 22. april 1445 1 sin |
21. maj 1471 Londonski Tower Domnevno umorjen, star 49 let |
Sin Henrika V. Osvojitev krone v vojni dveh rož |
Rodbina York (ponovno)
[uredi | uredi kodo]| Ime | Portret | Grb | Rojstvo | Soprog(a) | Smrt | Komentar |
|---|---|---|---|---|---|---|
| (Drugo vladanje) Edvard IV. 11. april 1471 – 9. april 1483 (11 let, 364 dni) |
|
|
28. april 1442 Grad Rouen Sin yorškega vojvode Riharda III. in Cecilije Nevillske |
Elizabeta Woodville Grafton Regis 1. maj 1464 10 otrok |
9. april 1483 Westminstrska palača Star 40 let |
Pra-pravnuk Edvarda III. Akt o soglasju |
| Edvard V.[59] 9. april 1483 – 25. junij 1483 (78 dni) |
 |
2. november 1470 Cheyneygates, Westminstrska opatija Sin Edvarda IV. in Elizabete Woodville |
Neporočen | Izginil sredio leta 1483 Londonski Tower Domnevno umorjen, star 12 let |
Sin Edvarda IV. Primogenitura | |
| Rihard III.[60] 26. junij 1483 – 22. avgust 1485 (2 leti, 58 dni) |
 |
2. oktober 1452 grad Fotheringhay Sin Riharda Yorškega in Cecilije Nevillske |
Ana Neville Westminstrska opatija 12. julij 1472 1 sin |
22. avgust 1485 Bitka na Bosworthskem polju Ubit v bitki, star 32 let |
Pra-pravnuk Edvarda III Titulus Regius |
Rodbina Tudor (1485–1603)
[uredi | uredi kodo]Tudorji so po ženski liniji izhajali od Ivana Beauforta, enega od nezakonskih otrok Ivana Gaunta, tretjega preživelega sina Edvarda III., in Gauntove dolgoletne ljubice Katarine Swynford. Nezakonski otroci angleških monarhov praviloma niso imeli pravic do prestola, vendar se je situacija zapletla, ko sta se Gaunt in Katarina Swynford leta 1396, 25 let po Beaufortovem rojstvu, končno poročila. Cerkev je zaradi poroke še isto leto retroaktivno s papeško bulo razglasila Beaufortove potomce za legitimne.[61] Parlament je storil enako z zakonom leta 1397.[62] Kasnejša razglasitev kralja Henrika IV. za zakonitega sina Ivana Gaunta, je prav tako priznala legitimnost Beaufortov, vendar jih je razglasila za neupravičene do dedovanja prestola.[63] Beaufortovi so kljub temu ostali tesno povezani z Gauntovimi drugimi potomci, kraljevo hišo Lancaster.
Vnukinja Ivana Beauforta, lady Margaret Beaufort, je bila poročena z Edmundom Tudorjem, sinom valižanskega dvorjana Owaina Tudurja in Katarine Valoijske, vdove lancastrskega kralja Henrika V. Edmund Tudor in njegovi bratje in sestre so bili bodisi nezakonski sinovi bodisi plod tajne zakonske zveze in so svoje bogastvo dolgovali dobri volji svojega zakonitega polbrata, kralja Henrika VI. Ko je hiša Lancaster padla z oblasti, so jo nasledili Tudorji.
Do konca 15. stoletja so bili Tudorji zadnje upanje za podpornike Lancasterjev. Sin Edmunda Tudorja je postal kralj Henrik VII., potem ko je leta 1485 v bitki pri Bosworth Fieldu premagal Riharda III. in zmagal v vojni dveh rož. Kralj Henrik VII. se je poročil z Elizabeto Yorško, hčerko Edvarda IV., s čimer je združil lancastersko in yorško rodbino.
| Ime | Portret | Grb | Rojstvo | Soprog(a) | Smrt | Komentar |
|---|---|---|---|---|---|---|
| Henrik VII.[64] 22. avgust 1485 – 21. april 1509 (23 let, 243 dni)) |
 |
|
28. januar 1457 Grad Pembroke Sin Edmunda Tudorja, 1. grofa Richmonda in Margarete Beaufort |
Elizabeta Yorška Westminstrska opatija 18. januar 1486 8 otrok |
21. april 1509 Palača Richmond Star 52 let |
Pra-pra-pravnuk Edvarda III. Pravica do osvajanja Poroka z Elizabeto Yorško |
| Henrik VIII.[66] 22. april 1509 – 28. januar 1547 (37 let, 282 dni) |
 |
28. junij 1491 Palača Greenwich Sin Henrika VII. in Elizabete Yorške |
(1) Katarina Aragonska, cerkev redovnikov v Greenwichu 11. junij 1509 1 hčerka (Marija I.) (2) Ana Boleyn Westminstrska palača 25. januar 1533 1 hčerka (Elizabeta I.) (3) Jane Seymour Whitehall 30. maj 1536 1 sin (Edvard VI.) in še tri druge zakonske zveze Brez otrok |
28. januar 1547 Whitehall Star 55 let |
Sin Henrika VII. Primogenitura | |
| Edvard VI.[67] 28. januar 1547 – 6. julij 1553 (6 let, 160 dni) |
 |
12. oktober 1537 Palača Hampton Court Sin Henrika VIII. in Jane Seymour |
Neporočen | 6. julij 1553 Palača Greenwich star 15 let |
Sin Henrika VIII. Primogenitura |
Sporna dedinja
[uredi | uredi kodo]Edvard VI. je v svoji oporoki za svojo dedinjo imenoval lady Jane Grey in s tem razveljavil vrstni red dedovanja, ki ga je parlament določil v tretjem zakonu o dedovanju. Štiri dni po Edvardovi smrti 6. julija 1553 je bila Jane razglašena za kraljico kot prva od treh žensk iz dinastije Tudor, ki so bile razglašene za vladajočo kraljico. Devet dni po razglasitvi, 19. julija 1553, je Tajni svet spremenil Edvardovo odločitev in za kraljico razglasil Edvardovo katoliško polsestro Marijo. Jane je bila kasneje usmrčena zaradi izdaje.
| Ime | Portret | Grb | Rojstvo | Soprog(a) | Smrt | Komentar |
|---|---|---|---|---|---|---|
| Lady Jane[68] Lady Jane Grey 10. julij 1553 – 19. julij 1553 (9 dni) |
 |
 |
1536 ali 1537 Bradgate Park Hčerka Henrika Greya, vojvode Suffolka in Frances Brandon |
Guildford Dudley Durham House 21. maj 1553 Brez otrok |
12. februar 1554 Tower Green Usmrčena, stara okoli 17 let |
Pravnukinja Henrika VII. Angleškega Vodnik za nasledstvo |
| Ime | Portret | Grb | Rojstvo | Soprog(a) | Smrt | Komentar | ||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||
|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|
| Marija I.[69] 19. julij 1553 – 17. november 1558 (5 let, 122 dni) |
 |
.svg) |
18. februar 1516 Palača Greenwich Hčerka Henrika VIII. in Katarine Aragonske |
Filip II. Španski Winchestrska stolnica 25. julij 1554 Brez otrok |
17. november 1558 Palača St. James Stara 42 let |
Hčerka Henrika VIII. Tretji zakon o nasledstvu | ||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||
| (Jure uxoris) Filip[70] 25. julij 1554 – 17. november 1558 (4 leta, 116 dni) |
,_by_Antonis_Mor_(Bilbao_Fine_Arts_Museum).jpg) |
21. maj 1527 Palacio de Pimentel Sin cesarja Karla V. in Izabele Portugalske |
Marija I. Angleška Winchestrska stolnica 25. julij 1554 Brez otrok V treh drugih zakonih 7 otrok |
13. september 1598 El Escorial Star 71 let |
Soprog Marije I. Angleške Zakon o poroki kraljice Marije s Filipom Španskim | |||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||
|
V skladu z določbami poročne pogodbe med Filipom I. Neapeljskim, kasnejšim Filipom II. Španskim, in kraljico Marijo I., naj bi Filip užival Marijine nazive in časti, dokler bi trajal njun zakon. Vsi uradni dokumenti, vključno z zakoni parlamenta, so morali biti podpisani z obema imenoma, parlament pa naj bi se sklical na skupno oblast para. Zakon parlamenta je Filipu podelil naziv kralj in določil, da bo »pomagal njeni visokosti ... pri srečnem upravljanju kraljestev in gospostev njene milosti«.[71] Zakon je na drugem mestu določal, da je bila Marija edina kraljica. Filip je bil kljub temu sovladar s svojo ženo.[70] | ||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||
| Elizabeta I.[72] 17. november 1558 – 24. marec 1603 (44 let, 128 dni) |
 |
|
7. september 1533 palača Greenwich Hčerka Henrika VIII. in Ane Boleyn |
Unmarried | 24. marec 1603 palača Richmond Stara 69 let |
Hčerka Henrika VIII. Tretji zakon o nasledstvu | ||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||
Rodbina Stuart (1603–1649)
[uredi | uredi kodo]Elizabeto I. je v Uniji kron nasledil njen bratranec, škotski kralj Jakob VI., ki je izhajal iz Tudorjev preko svoje prababice Margarete Tudor, najstarejše hčere Henrika VII. in žene škotskega kralja Jakoba IV. Leta 1604 je prejel naziv kralj Velike Britanije. Parlamenta obeh kraljestev sta ostala ločena do Zakona o uniji iz leta 1707.[73]
| Ime | Portret | Grb | Rojstvo | Soprog(a) | Smrt | Komentar |
|---|---|---|---|---|---|---|
| Jakob I.[74] 24. marec 1603 – 27. marec 1625 (22 let, 4 dni) |
 |
.svg) |
19. junij 1566 Edinburški grad Sin kraljice Marije Škotske, in Henrika Stuarta, lorda Darnleya |
Ana Danska Škofijska palača v Oslu 23. november 1589 7 otrok |
27. marec 1625 Teobaldova hiša Star 58 let |
Pra-pravnuk Henrika VII. |
| Karel I.[75] 27. marec 1625 – 30. januar 1649 (23 let, 310 dni) |
 |
19. november 1600 Palača Dunfermline Sin Jakoba I. in ne Danske |
Henrieta Marija Francoska Opatija sv. Avguština 13. junij 1625 9 otrok |
30. januar 1649 Palača Whitehall Usmrčen, star 48 let |
Sin Jakoba I. Kognatska primogenitura |
Prvo medvladje (1649–1660)
[uredi | uredi kodo]Po usmrtitvi Karla I. leta 1649 ni vladal noben monarh. Med letoma 1649 in 1653 je Angliji neposredno vladal okrnjeni parlament, Angleški državni svet pa je deloval kot izvršilna oblast v obdobju, znanem kot Angleška unija.
Po državnem udaru leta 1653 je oblast od parlamenta na silo prevzel Oliver Cromwell. Na čelu vojske je razpustil parlament in v Angliji se je začelo obdobje protektorata pod Cromwellovo neposredno oblastjo z nazivom lord protektor.
Lord protektor je imel pravico izbrati svojega dediča in Oliver Cromwell je za svojega naslednika izbral svojega najstarejšega sina Riharda Cromwella.
| Ime | Portret | Grb | Rojstvo | Soprog(a) | Smrt | Komentar |
|---|---|---|---|---|---|---|
| Oliver Cromwell 16. december 1653 – 3. september 1658[76] (4 leta, 262 dni) |
 |
.svg) |
25. april 1599 Huntingdon[76] Sin Roberta Cromwella in Elizabete Steward[77] |
Elizabeta Bourchier St Giles[78] 22. avgust 1620 9 otro[76] |
3. september 1658 Palača Whitehall Star 59 let[76] | |
| Rihard Cromwell 3. september 1658 – 7. maj 1659[79] (247 dni) |
,_by_Gerard_Soest.jpg) |
4. oktober 1626 Huntingdon Sin Oliverja Cromwella in Elizabete Bourchier[79] |
Dorothy Maijor maj1649 9 otrok[79] |
12. julij 1712 Cheshunt Star 85 let[80] |
Riharda Cromwella je maja 1659 na silo odstranil Angleški odbor za varnost in Anglija je ponovno postala država brez vodje. Po skoraj letu dni anarhije je bila monarhija formalno obnovljena, ko se je Karel II. vrnil iz Francije, da bi sprejel prestol.
Rodbina Stuart (obnovljena) (1660–1707)
[uredi | uredi kodo]| Ime | Portret | Grb | Rojstvo | Soprog(a) | Smrt | Komentar |
|---|---|---|---|---|---|---|
| Karel II.[81] 29. maj 1660 – 6. februar 1685 (24 let, 254 dni) |
 |
|
29. maj 1630 Palača St. James Sin Karla I. Angleškega in Henriete Marije Francoske |
Katarina Braganška Domus Dei 21. maj 1662 Brez otrok |
6. februar 1685 Palača Whitehall Star 54 let |
Sin Karla I. Kognatska primogenitura Obnovitev kraljestva |
| Jakob II.[82] 6. februar 1685 – 23. december 1688 (Strmoglavljen po 3 letih in 321 dneh) |
 |
14. oktober 1633 Palača St. James Sin Karla I. in Henriete Marije Francoske |
(1) Ana Hyde Worcester House, London 3. september 1660 8 otrok (2) Marija Modenska grad Dover 21. november 1673 7 otrok |
16. september 1701 Château de Saint-Germain-en-Laye Star 67 let |
Sin Karla I. Kognatska primogenitura |
Drugo medvladje (1688–1689)
[uredi | uredi kodo]Jakoba II. je parlament odstavil manj kot štiri leta po vzponu na prestol, s čimer se je začelo drugo medvladje 17. stoletja. Da bi rešili vprašanje, kdo naj nadomesti odstavljenega monarha, je konvencijski parlament v slavni revoluciji za sovladarja izvolil Jakobovo hčer Marijo II. in njenega moža Viljema III., ki je bil tudi Jakobov nečak.
Rodbini Stuart in Orange
[uredi | uredi kodo]| Ime | Portret | Grb | Rojstvo | Soprog(a) | Smrt | Komentar |
|---|---|---|---|---|---|---|
| Marija II.[83] 13. februar 1689 – 28. december 1694 (5 let, 319 dni) |
 |
.svg) |
30. april 1662 Palača St. James Hčerka Jakoba II. in Ane Hyde |
Viljem III. Angleški Palača St. James 4. november 1677 Brez otrok |
28. december 1694 Kensingtonska palača Stara 32 let |
Hčerka Jakoba II. Bill of Rights 1689; ponudila krono parlamentu |
| Viljem III.[83][84] Viljem Oranski 13. februar 1689 – 8. marec 1702 (13 let, 24 dni) |
 |
.svg) |
4. november 1650 Binnenhof Sin Viljema II. Oranskega in princese Marije Oranske |
Marija II. Angleška Palača St. James 4. november 1677 Brez otrok |
8. marec 1702 Kensingtonska palača Star 51 let |
Vnuk Karla I. Angleškega Bill of Rights 1689; ponudil krono parlamentu |
| Ana[85] 8. marec 1702 – 1. maj 1707 (5 let, 55 dni) (Kraljica Velike Britanije do 1. avgusta) (12 let, 147 dni) |
 |
|
6. februar 1665 Palača St. James Hčerka Jakoba II. in Ane Hyde |
Princ Jurij Danski Palača sv. Jakoba 28. julij 1683 3 otroci |
1. avgust 1714 Kensingtonska palača Star 49 let |
Hčerka Jakoba Kognatska primogenitura Bill of Rights 1689 |
Jakob in njegovi potomci so si še naprej prizadevali priti na prestol, vendar je bilo vsem katolikom, med njimi sinu in vnuku Jakoba II. Jakobu, oziroma Karlu, z Zakonom o nasledstvu iz leta 1701 prepovedano priti na prestol.
Z Zakonom o uniji iz leta 1707 je Kraljevina Anglija kot suverena država prenehala obstajati. Nadomestila jo je nova Kraljevina Velika Britanija.
Zakon o uniji (1707)
[uredi | uredi kodo]Zakon o uniji iz leta 1707 sta sestavljala dva parlamentarna zakona, ki sta jih v letih 1706 in 1707 sprejela angleški in škotski parlament, da bi uveljavila Sporazum o uniji, sklenjen 22. julija 1706. Zakona sta združila Kraljevino Anglijo in Kraljevino Škotsko, prej ločeni suvereni državi z ločenima zakonodajnima telesoma, vendar z istim monarhom, v Kraljevino Veliko Britanijo.[86]
Anglija, Škotska in Irska so si delile monarha več kot sto let, vse od Združitve kron leta 1603, ko je škotski kralj Jakob VI. podedoval angleški in irski prestol od svoje dvakrat odstavljene sestrične, kraljice Elizabete I.
Nazivi
[uredi | uredi kodo]Standardni naziv vseh monarhov od Ethelstana do Ivana Brez dežele je bil Rex Anglorum (Kralj Angležev). Poleg tega naziva so številni prednormanski kralji privzeli naslednje dodatne naslove:
- Ethelstan: Rex totius Britanniae (Kralj vse Britanije)
- Edmund I.: Rex Britanniæ (Kralj Britanije) in Rex Anglorum cæterarumque gentium gobernator et rector (Kralj Angležev in drugih ljudstev, guverner in direktor)
- Eadred: Regis qui regimina regnorum Angulsaxna, Norþhymbra, Paganorum, Brettonumque (Vladar nad kraljestvi Anglosasov, Northumbrijcev, poganov in Britov)
- Eadvig Lepi: Rex nutu Dei Angulsæxna et Northanhumbrorum imperator paganorum gubernator Breotonumque propugnator (Kralj po božji volji, cesar Anglosaksoncev in Northumbrijcev, guverner poganov, poveljnik Britov)
- Edgar Miroljubni: Totius Albionis finitimorumque regum basileus (Kralj vsega Albiona in sosednjih kraljestev)
- Knut Veliki: Rex Anglorum totiusque Brittannice orbis gubernator et rector (Kralj Angležev in vse britanske sfere, guverner in vladar) in Britannie totius Anglorum monarchus (Monarh vseh Angležev Britanije)
V normanskem obdobju je naziv Rex Anglorum ostal standarden, z občasno uporabo naziva Rex Angliae (Kralj Anglije). Cesarica Matilda se je imenovala Domina Anglorum (Gospa Angležev).
Od časa kralja Ivana Brez dežele so se vsi drugi nazivi odklanjali v korist naziva Rex ali Regina Angliae.
Leta 1604 je Jakob I., ki je leto prej podedoval angleški prestol, sprejel naziv kralj Velike Britanije. Niti angleški niti škotski parlament tega naziva nista priznala vse do Zakona o uniji leta 1707, sprejetega pod kraljico Ano. Ana se je naslavljala s kraljica Velike Britanije.
Sklici
[uredi | uredi kodo]- ↑ Ashley, Mike (2003). A Brief History of British Kings and Queens: British Royal History from Alfred the Great to the Present. Running Press.
- ↑ Keynes, Simon (1999). »Offa«. V Lapidge, Michael (ur.). The Blackwell Encyclopaedia of Anglo-Saxon England. Oxford: Blackwell Publishing. str. 340. ISBN 978-0-631-22492-1.
- 1 2 Fryde 1996, str. 25.
- 1 2 3 4 Keynes, Simon (2001). »Rulers of the English, c 450–1066«. V Lapidge, Michael (ur.). The Blackwell Encyclopaedia of Anglo-Saxon England. str. 514.
- ↑ Pratt, David (2007). The political thought of King Alfred the Great. Fourth Series. Vol. 67. Cambridge University Press. str. 106. ISBN 978-0-521-80350-2.; »Kings and Queens of England«. britroyals.com. Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 6. februarja 2015. Pridobljeno 4. februarja 2015.; »Alfred 'The Great' (r. 871–899)«. royal.gov.uk. 12. januar 2016. Arhivirano iz spletišča dne 1. oktobra 2017. Pridobljeno 16. januarja 2018.
- ↑ »Edward 'The Elder' (r. 899–924)«. royal.gov.uk. 12. januar 2016. Arhivirano iz spletišča dne 25. januarja 2018. Pridobljeno 16. januarja 2018.
- ↑ Yorke, Barbara (1988). Bishop Æthelwold: His Career and Influence. Woodbridge. str. 71.
- ↑ Yorke, Barbara (1988). Bishop Æthelwold: His Career and Influence. Woodbridge. str. 71; f. 9v. cited by Yorke.
- ↑ Miller, Sean (2001). »Æthelstan«. V Lapidge, Michael (ur.). The Blackwell Encyclopaedia of Anglo-Saxon England. str. 16.
- 1 2 Keynes, Simon (2001). »Edward the Elder«. V Higham, N. J.; Hill, D. H. (ur.). Edward, King of the Anglo-Saxons. Routledge. str. 50–51.
- ↑ Thacker, Alan (2001). »Dynastic Monasteries and Family Cults«. V Higham, N. J.; Hill, D. H. (ur.). Edward the Elder. Routledge. str. 253.
- ↑ »Aethelstan«. archontology.org. Arhivirano iz spletišča dne 17. marca 2007. Pridobljeno 15. marca 2007.; »Athelstan (r. 924–939)«. royal.gov.uk. 12. januar 2016. Arhivirano iz spletišča dne 25. januarja 2018. Pridobljeno 16. januarja 2018.
- ↑ »Eadmund (Edmund)«. archontology.org. Arhivirano iz spletišča dne 17. marca 2007. Pridobljeno 17. marca 2007.; »Edmund I (r. 939–946)«. royal.gov.uk. 12. januar 2016. Arhivirano iz spletišča dne 25. januarja 2018. Pridobljeno 16. januarja 2018.
- ↑ »Eadred (Edred)«. archontology.org. Arhivirano iz spletišča dne 16. marca 2007. Pridobljeno 17. marca 2007.; »King Edred«. britroyals.com. Arhivirano iz spletišča dne 27. septembra 2007. Pridobljeno 17. marca 2007.; »Edred (r. 946–55)«. royal.gov.uk. 12. januar 2016. Arhivirano iz spletišča dne 25. januarja 2018. Pridobljeno 16. januarja 2018.
- ↑ »Eadwig (Edwy)«. archontology.org. Arhivirano iz spletišča dne 17. marca 2007. Pridobljeno 17. marca 2007.; »Edwy«. newadvent.org. Arhivirano iz spletišča dne 5. aprila 2007. Pridobljeno 17. marca 2007.; »Edwy (r. 955–959)«. royal.gov.uk. 12. januar 2016. Arhivirano iz spletišča dne 1. julija 2018. Pridobljeno 16. januarja 2018.
- ↑ »Eadgar (Edgar the Peacemaker)«. archontology.org. Arhivirano iz spletišča dne 17. marca 2007. Pridobljeno 17. marca 2007.; »Edgar (r. 959–975)«. royal.gov.uk. 12. januar 2016. Arhivirano iz spletišča dne 25. januarja 2018. Pridobljeno 16. januarja 2018.
- ↑ »Eadweard (Edward the Martyr)«. archontology.org. Arhivirano iz spletišča dne 17. marca 2007. Pridobljeno 17. marca 2007.; »Edward II 'The Martyr' (r. 975–978)«. royal.gov.uk. 12. januar 2016. Arhivirano iz spletišča dne 25. januarja 2018. Pridobljeno 16. januarja 2018.
- 1 2 3 »Aethelred (the Unready)«. archontology.org. Arhivirano iz spletišča dne 15. marca 2007. Pridobljeno 17. marca 2007.
- 1 2 »Ethelred II 'The Unready' (r. 978–1013 and 1014–1016)«. royal.gov.uk. 12. januar 2016. Arhivirano iz spletišča dne 25. januarja 2018. Pridobljeno 16. januarja 2018.
- ↑ »Sweyn (Forkbeard)«. archontology.org. Arhivirano iz spletišča dne 16. oktobra 2007. Pridobljeno 27. oktobra 2007.
- 1 2 »Eadmund (Edmund the Ironside)«. archontology.org. Arhivirano iz spletišča dne 17. marca 2007. Pridobljeno 17. marca 2007.
- ↑ »Edmund II 'Ironside' (r. Apr – Nov 1016)«. royal.gov.uk. 12. januar 2016. Arhivirano iz spletišča dne 25. januarja 2018. Pridobljeno 16. januarja 2018.
- ↑ »Edmund II (king of England)«. Encyclopedia Britannica. Arhivirano iz spletišča dne 22. novembra 2010. Pridobljeno 25. marca 2010.
- ↑ »Cnut (Canute)«. archontology.org. Arhivirano iz spletišča dne 15. marca 2007. Pridobljeno 21. marca 2007.; »Canute 'The Great' (r. 1016–1035)«. royal.gov.uk. 12. januar 2016. Arhivirano iz spletišča dne 25. januarja 2018. Pridobljeno 16. januarja 2018.
- ↑ »Harold I«. Oxford Dictionary of National Biography (spletna izd.). Oxford University Press. doi:10.1093/ref:odnb/12359.; »Harold Harefoot (r. 1035–1040)«. royal.gov.uk. 12. januar 2016. Arhivirano iz spletišča dne 25. januarja 2018. Pridobljeno 16. januarja 2018.
- 1 2 »Harold (Harefoot)«. archontology.org. Arhivirano iz spletišča dne 16. oktobra 2007. Pridobljeno 27. oktobra 2007.
- ↑ »Harthacnut«. Oxford Dictionary of National Biography (spletna izd.). Oxford University Press. doi:10.1093/ref:odnb/12252.; »Harthacnut«. archontology.org. Arhivirano iz spletišča dne 16. oktobra 2007. Pridobljeno 28. oktobra 2007.; »Hardicanute (r. 1035–1042)«. royal.gov.uk. 12. januar 2016. Arhivirano iz spletišča dne 25. januarja 2018. Pridobljeno 16. januarja 2018.
- ↑ »Edward III 'The Confessor' (r. 1042–1066)«. royal.gov.uk. 12. januar 2016. Arhivirano iz spletišča dne 25. januarja 2018. Pridobljeno 16. januarja 2018.
- ↑ »Harold II (r. Jan – Oct 1066)«. royal.gov.uk. 12. januar 2016. Arhivirano iz spletišča dne 25. januarja 2018. Pridobljeno 16. januarja 2018.
- ↑ »Edgar Atheling (r. Oct – Dec 1066)«. royal.gov.uk. 12. januar 2016. Arhivirano iz spletišča dne 25. januarja 2018. Pridobljeno 16. januarja 2018.
- ↑ »Eadgar (the Ætheling)«. archontology.org. Arhivirano iz spletišča dne 16. oktobra 2007. Pridobljeno 26. oktobra 2007.
- ↑ »William I 'The Conqueror' (r. 1066–1087)«. royal.gov.uk. 12. januar 2016. Arhivirano iz spletišča dne 25. januarja 2018. Pridobljeno 16. januarja 2018.; Fryde 1996, str. 34.
- ↑ »William II (Known as William Rufus) (r. 1087–1100)«. royal.gov.uk. 12. januar 2016. Arhivirano iz spletišča dne 25. januarja 2018. Pridobljeno 16. januarja 2018.; Fryde 1996, str. 35.
- ↑ »Henry I 'Beauclerc' (r. 1100–1135)«. royal.gov.uk. 12. januar 2016. Arhivirano iz spletišča dne 25. januarja 2018. Pridobljeno 16. januarja 2018.; Fryde 1996, str. 35.
- 1 2 »Matilda (the Empress)«. archontology.org. Arhivirano iz spletišča dne 16. oktobra 2007. Pridobljeno 27. oktobra 2007.
- ↑ Fryde 1996, str. 35.
- ↑ »Stephen and Matilda (r. 1135–1154)«. royal.gov.uk. 12. januar 2016. Arhivirano iz spletišča dne 25. januarja 2018. Pridobljeno 16. januarja 2018.
- ↑ Ashley, Mike (1999). The Mammoth Book of British Kings and Queens. London: Robinson Publishing. str. 516. ISBN 978-1-84119-096-9.
- 1 2 Pine, Leslie Gilbert (1983). A Dictionary of mottoes. Routledge. str. 53. ISBN 978-0-7100-9339-4.
- ↑ Norris, Herbert (1999). Medieval Costume and Fashion (illustrated, reprint izd.). Courier Dover Publications. str. 312. ISBN 978-0-486-40486-8.
- ↑ »Henry II 'Curtmantle' (r. 1154–1189)«. royal.gov.uk. 12. januar 2016. Arhivirano iz spletišča dne 2. januarja 2018. Pridobljeno 16. januarja 2018.; Fryde 1996, str. 36.
- ↑ »Richard I Coeur de Lion ('The Lionheart') (r.1189–1199)«. royal.gov.uk. 12. januar 2016. Arhivirano iz spletišča dne 25. januarja 2018. Pridobljeno 16. januarja 2018.; Fryde 1996, str. 36.
- ↑ »John Lackland (r. 1199–1216)«. royal.gov.uk. 12. januar 2016. Arhivirano iz spletišča dne 25. januarja 2018. Pridobljeno 16. januarja 2018.; Fryde 1996, str. 37.
- ↑ »England: Louis of France's Claim to the Throne of England: 1216–1217«. Archontology.org. Pridobljeno 30. maja 2012.
- ↑ "The Only Two Louis in British History". TheCrownChronicles.co.uk. Pridobljeno 2. maja 2018.
- ↑ Hanley, Catherine (2016). Louis: The French Prince Who Invaded England (v angleščini). Yale University Press. str. 1066, 1208. ISBN 978-0-300-22164-0.
- ↑ »Henry III (r. 1216–1272)«. royal.gov.uk. 12. januar 2016. Arhivirano iz spletišča dne 6. januarja 2018. Pridobljeno 16. januarja 2018.; Fryde 1996, str. 37.
- ↑ »Edward I 'Longshanks' (r. 1272–1307)«. royal.gov.uk. 12. januar 2016. Arhivirano iz spletišča dne 25. januarja 2018. Pridobljeno 16. januarja 2018.; Fryde 1996, str. 38.
- ↑ »Edward II (r. 1307–1327)«. royal.gov.uk. 12. januar 2016. Arhivirano iz spletišča dne 25. januarja 2018. Pridobljeno 16. januarja 2018.; Fryde 1996, str. 39.
- ↑ Mortimer, Ian (2008). The Perfect King: The Life of Edward III, Father of the English Nation. Penguin Random House. ISBN 978-0-09-952709-1.
- ↑ »Edward III (r. 1327–1377)«. royal.gov.uk. 12. januar 2016. Arhivirano iz spletišča dne 25. januarja 2018. Pridobljeno 16. januarja 2018.; Fryde 1996, str. 39.
- ↑ »Richard II (r. 1377–1399)«. royal.gov.uk. 12. januar 2016. Arhivirano iz spletišča dne 25. januarja 2018. Pridobljeno 16. januarja 2018.; Fryde 1996, str. 40.
- ↑ Fryde 1996, str. 40.
- ↑ Mortimer, Ian (2007). »Henry IV's date of birth and the royal Maundy«. Historical Research. 80 (210): 567–576. doi:10.1111/j.1468-2281.2006.00403.x. ISSN 0950-3471.; »Henry IV (r.1399–1413)«. royal.gov.uk. 14. januar 2016. Arhivirano iz spletišča dne 25. januarja 2018. Pridobljeno 16. januarja 2018.; [53].
- 1 2 3 Fryde 1996, str. 41.
- ↑ Allmand, Christopher (september 2010). Henry V (1386–1422). Henry V (r. 1413–1422). Oxford Dictionary of National Biography (spletna izd.). Oxford, England, UK: Oxford University Press. doi:10.1093/ref:odnb/12952. Arhivirano iz spletišča dne 25. januarja 2018. Pridobljeno 16. januarja 2018[55]
- 1 2 Berry, Ciara (14. januar 2016). »Henry VI (r.1422–1461 and 1470–1471)«. The Royal Family. Arhivirano iz spletišča dne 25. januarja 2018. Pridobljeno 16. januarja 2018.
- ↑ »Edward IV (r. 1461–1470 and 1471–1483)«. royal.gov.uk. 14. januar 2016. Arhivirano iz spletišča dne 25. januarja 2018. Pridobljeno 16. januarja 2018.
- ↑ »Edward V (Apr–Jun 1483)«. royal.gov.uk. 14. januar 2016. Arhivirano iz spletišča dne 25. januarja 2018. Pridobljeno 16. januarja 2018.; [55]
- ↑ »Richard III«. archontology.org. Arhivirano iz spletišča dne 16. oktobra 2007. Pridobljeno 25. oktobra 2007.; »Richard III (r. 1483–1485)«. royal.gov.uk. 14. januar 2016. Arhivirano iz spletišča dne 25. januarja 2018. Pridobljeno 16. januarja 2018.
- ↑ Michael K. Jones and Malcolm G. Underwood, The King's Mother: Lady Margaret Beaufort, Countess of Richmond and Derby, (Cambridge University Press, 1995), str. 19–20
- ↑ Chris Skidmore, The Rise of the Tudors: The Family That Changed English History, (St.Martin's Press, 2013), str. 22
- ↑ Albert Frederick Pollard. Beaufort, John (1373?-1410), vol. 1, str. 158
- ↑ »Henry VII (r. 1485–1509)«. royal.gov.uk. 14. januar 2016. Arhivirano iz spletišča dne 25. januarja 2018. Pridobljeno 16. januarja 2018.
- ↑ Fryde 1996, str. 42.
- ↑ »Henry VIII (r.1509–1547)«. royal.gov.uk. 14. januar 2016. Arhivirano iz spletišča dne 25. januarja 2018. Pridobljeno 16. januarja 2018.; [65].
- ↑ »Edward VI (r.1547–1553)«. royal.gov.uk. 14. januar 2016. Arhivirano iz spletišča dne 25. januarja 2018. Pridobljeno 16. januarja 2018.
- ↑ »Lady Jane Grey: Marriage«. britannia.com. Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 16. oktobra 2007. Pridobljeno 25. oktobra 2007.; »Lady Jane Grey (r. 10–19 July 1553)«. royal.gov.uk. 14. januar 2016. Arhivirano iz spletišča dne 25. januarja 2018. Pridobljeno 16. januarja 2018.
- ↑ »Mary I (r.1553–1558)«. royal.gov.uk. 14. januar 2016. Arhivirano iz spletišča dne 25. januarja 2018. Pridobljeno 16. januarja 2018.
- 1 2 Montrose, Louis Adrian (2006). The subject of Elizabeth: authority, gender, and representation. University of Chicago Press.
- ↑ »Act for the Marriage of Queen Mary to Philip of Spain (1554)«. Document Discovery Project. Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 20. julija 2011. Pridobljeno 14. junija 2009.
- ↑ »Elizabeth I (r.1558–1603)«. royal.gov.uk. 14. januar 2016. Arhivirano iz spletišča dne 25. januarja 2018. Pridobljeno 16. januarja 2018.
- ↑ – prek Wikivir.
- ↑ »James I (r. 1603–1625)«. royal.gov.uk. 26. februar 2016. Arhivirano iz spletišča dne 25. januarja 2018. Pridobljeno 16. januarja 2018.
- ↑ »Charles I (r. 1625–1649)«. royal.gov.uk. 30. december 2015. Arhivirano iz spletišča dne 15. marca 2018. Pridobljeno 16. januarja 2018.
- 1 2 3 4 »Oliver Cromwell 1599–1658«. british-civil-wars.co.uk. Arhivirano iz spletišča dne 27. septembra 2007. Pridobljeno 25. oktobra 2007.
- ↑ »Oliver Cromwell – Faq 1«. olivercromwell.org. Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 18. junija 2010. Pridobljeno 25. oktobra 2007.
- ↑ »History of St Giles' without Cripplegate«. stgilescripplegate.org.uk. Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 29. septembra 2007. Pridobljeno 25. oktobra 2007.
- 1 2 3 »Richard Cromwell, Lord Protector, 1626–1712«. british-civil-wars.co.uk. Arhivirano iz spletišča dne 12. oktobra 2007. Pridobljeno 25. oktobra 2007.
- ↑ »Cromwell, Richard«. archontology.org. Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 16. oktobra 2007. Pridobljeno 25. oktobra 2007.
- ↑ »Charles II (r. 1660–1685)«. royal.gov.uk. 3. februar 2016. Arhivirano iz spletišča dne 25. januarja 2018. Pridobljeno 16. januarja 2018.; »Oliver Cromwell (1649–1658 AD)«. britannia.com. Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 21. novembra 2008. Pridobljeno 28. novembra 2008.
- ↑ »James II (r.1685–1688)«. royal.gov.uk. 26. februar 2016. Arhivirano iz spletišča dne 25. januarja 2018. Pridobljeno 16. januarja 2018.
- 1 2 »William III (r. 1689–1702) and Mary II (r. 1689–1694)«. royal.gov.uk. 30. december 2015. Arhivirano iz spletišča dne 25. januarja 2018. Pridobljeno 16. januarja 2018.
- ↑ »William III«. archontology.org. Arhivirano iz spletišča dne 29. oktobra 2007. Pridobljeno 25. oktobra 2007.
- ↑ »Anne (r. 1702–1714)«. royal.gov.uk. 30. december 2015. Arhivirano iz spletišča dne 25. januarja 2018. Pridobljeno 16. januarja 2018.; »Anne (England)«. archontology.org. Arhivirano iz spletišča dne 29. oktobra 2007. Pridobljeno 25. oktobra 2007.
- ↑ »Welcome«. parliament.uk. Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 15. oktobra 2008. Pridobljeno 7. oktobra 2008.