Pojdi na vsebino

Seznam angleških kraljev

Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Angleška monarhija
Najdlje vladajoči
Henrik III.

28. oktober 1216 – 16. november 1272
Podatki
Prvi nosilecAlfred Veliki
Zadnji nosilecAna
Uveljavitevok. 886 (pozno 9. stoletje)
Opustitev1. maj 1707
RezidencaDvor sv. Jakoba
A labelled map of Great Britain. Modern Britain is labelled Northumbria, Mercia, East Anglia, Essex, Kent, Sussex and Wessex in red, Cornwall is labelled Dumnonia in grey; Wales is labelled Gwynedd, Powys, Dyfed and Gwent in grey; southern Scotland is labelled Strathclyde and Dal Riata in grey; northern Scotland is labelled Fortriu in green.
Velika Britanija v zgodnjem srednjem veku. Z rdečo barvo je označena Heptarhija, skupno ime za sedem glavnih anglosaških kraljestev v jugovzhodnih dveh tretjinah otoka, ki so se združila v Kraljevino Anglijo

Seznam kraljev in vladajočih kraljic Kraljevine Anglije se začne z Alfredom Velikim, ki je sprva vladal Wessexu, enemu od sedmih anglosaških kraljestev, ki so kasneje sestavljala sodobno Anglijo. Alfred se je približno leta 886 razglasil za kralja Anglosasov in čeprav ni bil prvi kralj, ki je trdil, da vlada vsej Angliji, njegova vladavina predstavlja začetek prve neprekinjene linije kraljev, ki so vladali celotni Angliji, hiše Wessex.[1]

Obstajajo argumenti v prid nekaj različnim kraljem, za katere velja, da so vladali dovolj anglosaškim kraljestvom, da bi jih lahko šteli za prvega angleškega kralja. Za taka se pogosto štejeta na primer Offa Mercijski in Egbert Wesseški, za katera zgodovinarji nič več ne verjamejo, da je bila njuna vladavina del procesa, ki je vodil do enotne Anglije. Zgodovinar Simon Keynes na primer trdi: "Offo je vodila sla po moči, ne vizija angleške enotnosti; in kar je zapustil, je bil ugled, ne zapuščina".[2] Mnenje se nanaša na obdobje v poznem 8. stoletju, ko je Offa dosegel prevlado nad številnimi kraljestvi južne Anglije, ki pa ni preživela njegove smrti leta 796.[3][4] Podobno je leta 829 Egbert Wesseški osvojil Mercijo, vendar je kmalu izgubil oblast nad njo.

Šele konec 9. stoletja je eno od kraljestev, Wessex, postalo prevladujoče anglosaško kraljestvo. Njegov kralj Alfred Veliki je bil gospodar zahodne Mercije in je uporabljal naziv kralj Anglov in Saksoncev, čeprav ni nikoli vladal v vzhodni in severni Angliji. Ta del je bil takrat znan kot Danelaw in so ga osvojili Danci iz južne Skandinavije. Alfredov sin Edvard Starejši je osvojil vzhodni Danelaw. Edvardov sin Ethelstan je postal prvi kralj, ki je vladal celotni Angliji, ko je leta 927 osvojil Northumbrijo. Nekateri sodobni zgodovinarji Ethelstana štejejo za prvega pravega angleškega kralja.[3][4] Naziv "angleški kralj" ali latinsko "Rex Anglorum" je bil prvič uporabljen za opis Ethelstana v eni od njegovih listin leta 928. Standardni naziv za monarhe od Ethelstana do Ivana Brez dežele je bil "angleški kralj". Leta 1016 se je Knut Veliki, po rodu Danec, prvi imenoval "kralj Angležev". V normanskem obdobju je bil standardni naziv "angleški kralj", čeprav se je občasno uporabljal tudi naziv "kralj Angležev". Od vladavine Ivana Brez dežele naprej so se izogibali vsem drugim nazivom v korist nazivoma "angleški kralj" ali "angleška kraljica".

Po smrti kraljice Elizabete I. leta 1603 je njen bratranec, škotski kralj Jakob VI., podedoval angleško krono kot Jakob I. Angleški in s tem združil angleško in škotsko krono v osebni uniji. Z razglasitvijo za kralja se je Jakob naslavljal s "kralj Velike Britanije", čeprav je bilo takšno kraljestvo ustanovljeno šele leta 1707, ko sta se Anglija in Škotska med vladavino kraljice Ane združili v Kraljevino Veliko Britanijo z enim samim britanskim parlamentom v Westminsterju. Dogodek je pomenil konec Kraljevine Anglije kot suverene države.

Rodbina Wessex (886–1013)

[uredi | uredi kodo]
Ime Portret Rojstvo Soprog(a) Smrt Komentar
Alfred[5]
Alfred Veliki
(Kralj Wessexa od 871)
ok. 886
–
26. oktober 899
(13 let)
849
Sin Etelvulfa Wesseškega
in Osburh
Elhsvit Gainsboroughska
868
5 otrok
26. oktober 899
star okoli 50 let
Sin Etelvulfa Wesseškega
Wedmorski sporazum
Edvard Starejši[6]
26. oktober 899
–
17. julij 924
(okoli 24 let)
ok. 874
Sin Alfreda Velikega
in Elsvit
(1) Ekgvin
ok. 893
2 otroka
(2) Elfled
ok. 900
8 otrok
(3) Edgifu Kentska
ok. 919
4 otroci
17. julij 924
star okoli 50 let
Sin Alfreda Velikega

Sporni upravičenci

[uredi | uredi kodo]

Nekaj dokazov kaže, da je bil Elverd Wesseški morda kralj leta 924, med svojim očetom Edvardom Starejšim in polbratom Etelstanom, čeprav ni bil kronan. Seznam kraljev iz 12. stoletja mu pripisuje štiri tedne vladanja, čeprav eden od rokopisov Anglosaške kronike pravi, da je umrl le 16 dni za očetom.[7] Trditve, da je vladal, ne sprejemajo vsi zgodovinarji. Prav tako ni jasno, ali je bil Elfverd, če je bil razglašen za kralja, kralj celotnega kraljestva ali Wessexa. Ena od razlag dvoumnih zapisov je, da je bil Elfverd po Edvardovi smrti razglašen za kralja v Wessexu in Etelstan pa v Merciji.[4]

Ime Portret Rojstvo Soprog(a) Smrt Komentar
Elfverd[8]
ok. 17. julij 924
–
2. avugust 924[9]
(16 dni)
ok. 901[10]
Sin Edvarda starejšega
in Elfled[10]
Neporočen?
Brez otrok
2. avgust 924[4]
Star okoli 23 let[11]
Sin Edvarda Starejšega
Ime Portret Rojstvo Soprog(a) Smrt Komentar
Etelstan[12]
924
Kralj Anglo-Sasov (924–927)
–
Kralj Anglije (927–939) 27. oktober 939
(14–15 let)
Kralj Æthelstan v kapeli Kolegija vseh duš 894
Sin Edvarda Starejšega
in Ekgvin
Neporočen 27. oktober 939
Star okoli 45 let
Sin Edvarda Starejšega
Edmund I.[13]
Edmund Veličastni
27. oktober 939
–
26. maj 946
(6 let in 212 dni)
ok. 921
Sin Edvarda Starejšega
in Edgifu Kentske
(1) Elfgifu Shaftesburyjska
2 sinova
(2) Etelfled Damerhamska
944
Brez otrok
26. maj 946
Pucklechurch
Ubit v pretepu, star okoli 25 let
Sin Edvarda Starejšega
Edred[14]
26. maj 946
–
23. november 955
(3 leta, 313 dni)
ok. 923
Sin Edvarda Starejšega
in Edgifu Kentske
Neporočen 23. november 955
Frome
Star okoli 32 let
Sin Edvarda Starejšega
Edvig[15]
Eadwig Pošteni
23. november 955
–
1. oktober 959
(3 leta, 313 dni)
Line engraving of Edwy made by an unknown engraver after an unknown artist ok. 940
Sin Edmunda I.
in Elfgifu Shaftesburyjske
Elfgifu
Nepreverjeno število otrok
1. oktober 959
Star okoli 19 let
Sin Edmunda I.
Edgar Miroljubni[16]
1. oktober 959
–
8. julij 975
(15. let, 281 dni)
King Edgar of England ok. 943
Wessex
Sin Edmunda I.
in Elfgifu Shaftesburyjske
(1) Etelfled
ok. 960
1 sin
(2) Elftrit
ok. 964
2 sinova
8. julij 975
Winchester
Star 31 let
Sin Edmunda I.
Edvard Mučenec[17]
8. julij 975
–
18. marec 978
(2 leti, 254 dni)
St. Edward the Martyr ok. 962
Sin Edgarja Miroljubnega
in Etelfled
Neporočen 18. marec 978
Grad Corfe
Umorjen, star okoli 16 let
Sin Edgarja Miroljubnega
(1. vladanje)[18]
Etelred Nepripravljeni[18][19]
18. marec 978
–
1013
(34–35 let)
Image of Æthelred with an oversize sword from the illuminated manuscript "The Chronicle of Abingdon" ok. 966
Sin Edgarja Miroljubnega
in Elftrit
(1) Elfgifu Yorška
991
9 otrok
(2) Ema Normandijska
1002
3 otroci
23. april 1016
London
Star okoli 48 let
Sin Edgarja Miroljubnega

Danska hiša (1013–1014)

[uredi | uredi kodo]

Anglija je po invaziji leta 1013 prišla pod oblast danskega kralja Svena Vilobradega, med katero je Ethelred zapustil prestol in odšel v izgnanstvo v Normandijo.

Ime Portret Rojstvo Soprog(a) Smrt Komentar
Sven[20]
Sven Vilobradi
jesen/zima 1013
–
3. februar 1014
Sweyn Forkbeard, from an architectural element in the Swansea Guildhall, Swansea, Wales 17. april 963
Danska
Sin Haralda Modrozobega
in Tove Obotritske ali Gunhilde
(1) Gunhilda Wendenska
ok. 990
7 otrok
(2) Sigrid Haughtyjska
ok. 1000
1 hčerka
3. februar 1014
Gainsborough
Star 50 let
Pravica do osvajanja
(pravnuk kralja Northumbrije)

Rodbina Wessex (obnovljena, prvič) (1014–1016)

[uredi | uredi kodo]

Po smrti Svena Vilobradega se je Etelred Nepripravljeni vrnil iz izgnanstva in bil ponovno razglašen za kralja. Nasledil ga je njegov sin, ki so ga za kralja izbrali meščani Londona in del witana[21] kljub nenehnim danskim prizadevanjem, da bi Zahodnim Sasom odvzeli krono.

Ime Portret Rojstvo Soprog(a) Smrt Komentar
(2. vladanje)
Etelred II.[18][19]
začetek 1014
–
23. april 1016
Image of Æthelred II with an oversize sword from the illuminated manuscript "The Chronicle of Abingdon" ok. 966
Sin Edgarja Miroljubnega
in Elftrit
(1) Elfgifu Yorška
991
9 otrok
(2) Ema Normandijska
1002
3 otroci
23. april 1016
London
Star okoli 50 let
Sin Edgarja Miroljubnega
Edmund II.
Železnoboki[21][22]
po 23. aprilu 1016
–
30. november 1016
Edmund Ironside ok. 990
Sin Etelreda Nepripravljenega
in Elfgifu Yorške
Eldgit
2 otroka
30. november 1016
Glastonbury
Star 26 let
Sin Etelreda Nepripravljenega

Danska hiša (obnovljena) (1016–1042)

[uredi | uredi kodo]

Po odločilni bitki pri Assandunu 18. oktobra 1016 je kralj Edmund s Knutom Velikim sklenil sporazum, s katerim naj bi vsa Anglija razen Wessexa pripadla Knutu.[23] Po Edmundovi smrti nekaj več kot mesec dni kasneje, 30. novembra, je Knut devetnajst let vladal celotnemu kraljestvu kot edini kralj.

Ime Portret Rojstvo Soprog(a) Smrt Komentar
Knut[24]
Veliki
po 23. aprilu 1016
–
12. november 1035
ok. 995
Sin Svena Vilobradega
in Gunhilde Poljske
(1) Elfgifu Northamptonska
2 sinova
(2) Ema Normandijska
1017
2 otroka
12. november 1035
Shaftesbury
Star okoli 40 let
Sin Svena Vilobradega
Deerhurstski sporazum
Harold Zajčja noga[25][26]
po 12. novembru 1035
–
17. marec 1040[26]
ok. 1016
Sin Knuta Velikega
in Elfgifu Northamptonske
Elfgifu?
1 sin?
17. marec 1040
Oxford
Star okoli 24 let
Sin Knuta Velikega
Hartaknut[27]
po 17. marcu 1040
–
8. junij 1042
1018
Sin Knuta Velikega
in Eme Normandijske
Neporočen 8. junij 1042
Lambeth
Star okoli 24 let
Sin Knuta Velikega

Rodbina Wessex (obnovljena, drugič) (1042–1066)

[uredi | uredi kodo]

Po Hartaknutu je med letoma 1042 in 1066 sledila restavracija saksonske oblasti.

Ime Portret Grb Rojstvo Soprog(a) Smrt Komentar
Edvard Spovednik[28]
8. junij 1042
–
5. januar 1066
(23 let, 212 dni)
ok. 1003
Islip, Oxfordshire
Sin Etelreda Nepripravljenega
in Eme Normandijske
Edita Wesseška
23. januar 1045
Brez otrok
5. januar 1066
Westminstrska palača
Star okoli 63 let
Sin Etelreda Nepripravljenega
Pastorek Knuta Velikega
Hartaknutov polbrat

Rodbina Godwin (1066)

[uredi | uredi kodo]
Ime Portret Grb Rojstvo Soprog(a) Smrt Komentar
Harold II.[29]
Harold Godwinson
6. januar 1066
–
14. oktober 1066
(282 dni)
ok. 1022
Sin Godwina, grofa Wessexa
in Gite Thorkelsdóttir
(1) Edita Čedna
5 otrok
(2) Eldgit
ok. 1064
2 sinova
14. oktober 1066
Hastings
Umrl v bitki pri Hastingsu, star 44 let
Imenovani dedič Edvarda Spoznavalca
Svak Edvarda Spoznavalca
Izvoljen na witenagemotu

Sporni tožniki (rodbina Wessex)

[uredi | uredi kodo]

Potem ko je bil kralj Harold ubit v bitki pri Hastingsu, so vitani za kralja izvolili Edgarja Ethelinga, vendar so takrat že obvladovali Normani in Edgar ni nikoli vladal. Edgar se je podredil kralju Viljemu Osvajalcu.

Ime Portret Grb Rojstvo Soprog(a) Smrt Komentar
(Sporen naziv)
Edgar Etheling[30]
15. oktober 1066
–
17. december 1066[31]
(64 dni)
ok. 1051
Sin Edvarda Izgnanca
in Agate
Neznan partner 1125 ali 1126
Star okoli 75 let
Vnuk Edmunda Železnobokega
Izvoljen na witenagemotu

Normanska hiša (1066–1135)

[uredi | uredi kodo]

Leta 1066 Edvard Spoznavalec po smrti ni imel neposrednega dediča. Pojavilo se je več tekmecev, ki so se potegovali za angleški prestol. Med njimi so bili Harold Godwinson (ki ga je Witenagemot po smrti Edvarda Spoznavalca priznal za kralja), Harald Hardrada (norveški kralj, ki je trdil, da je zakoniti dedič Hardikuta) in normanski vojvoda Viljem II. (vazal francoskega kralja in bratranec Edvarda Spoznavalca v prvem kolenu). Harald Hardrada in Viljem sta leta 1066 vsak zase napadla napadla Anglijo. Godwinson je uspešno odbil invazijo Haralda Hardrade, a je na koncu izgubil angleški prestol v normanski osvojitvi Anglije.

Po bitki pri Hastingsu 14. oktobra 1066 je Viljem Osvajalec dokončno preselil prestolnico iz Winchesterja v London. Po smrti Harolda Godwinsona v Hastingsu je anglosaški Witenagemot za kralja izvolil Edgarja Ethelinga, sina Edvarda Izgnanca in vnuka Edmunda Železnobokega. Mladi monarh se ni mogel upreti napadalcem in ni bil nikoli kronan. Viljem je bil na božični dan leta 1066 v Westminstrski opatiji kronan za angleškega kralja Viljema I. in je danes znan kot Viljem Osvajalec, Viljem Baraba ali Viljem I.

Ime Portret Grb Rojstvo Soprog(a) Smrt Komentar
Viljem I.[32]
Viljem Osvajalec
25. december 1066
–
9. september 1087
((20 let, 259 dni)
William the Conqueror depicted at the Brief Abridgement of the Chronicles of England, by Matthew Paris. ok. 1028
Grad Falaise
Sin vojvode Roberta I. Normanskega
in Herleve
Matilda Flandrijska
Normandija
1053
9 otrok
9. september 1087
Rouen
Star okoli 59 let
Domnevno imenovani naslednik Edvarda Spoznavalca (1052)
Prvi bratranec odstavljenega Edvarda Spoznavalca
Pravica do osvajanja
Viljem II.[33]
Viljem Rufus
26. september 1087
–
2. avgust 1100
(12 let, 311 dni))
William Rufus depicted in the Stowe Manuscript ok. 1056
Normandija
Sin Viljema Osvajalca
in Matilde Flandrijske
Neporočen 2. avgust 1100
New Forest
Ustreljen s puščico, star 44 let
Sin Viljema Osvajalca
Podelil Angleško kraljestvo s starejšim bratom Robertom Curthoseom (ki je ostal normanski vojvoda)
Henrik I.[34]
Henrik Beauclerc
5. avgust 1100
–
1. december 1135
(35 let, 119 dni)
Henry I September 1068
Selby
Sin Viljema Osvajalca
in Matilde Flandrijske
(1) Matilda Škotska]]
Westminstrska opatija
11. november 1100
2 otroka
(2) Adeliza Louvainska
Grad Windsor
29. januar 1121
Brez otrok
1. december 1135
Saint-Denis-en-Lyons
Star 67 let
Sin Viljema Osvajalca
Zaseg krone (od Roberta Curthosea)

Henrik I. ni zapustil legitimnih moških dedičev, saj je njegov sin Viljem Adelin umrl v nesreči Bele ladje leta 1120. S Henrikovo smrtjo se je končala neposredna normanska linija angleških kraljev. Henrik je za svojo dedinjo imenoval svojo najstarejšo hčer Matildo, po drugi poroki z anžujskim grofom Geoffreyjem Plantagenetom grofico Anžujsko.

Sporni upravičenci

[uredi | uredi kodo]

Matildo je njen oče razglasil za dedinjo po smrti njenega brata, baroni pa so jo priznali. Po Henrikovi smrti je prestol zasedel Matildin bratranec Štefan Bloijski. Med naslednjo "anarhijo" je Matilda leta 1141 nekaj mesecev vladala Angliji. Bila je prva ženska, ki je to storila, vendar ni bila nikoli kronana in je redko navedena kot angleška monarhinja.

Ime Portret Grb Rojstvo Soprog(a) Smrt Komentar
Matilda[35]
Cesarica[35] Matilda
7. april 1141
–
1. november 1141
(209 dni)
Matilda 7. februar 1102
Sutton Courtenay Manor House
Hčerka Henrika I. Angleškega
in Edite Škotske
(1) Henrik V. Nemški
Mainz
6. januar 1114
Brez otrok
(2) Geoffrey V. Anžujski
Stolnica v Le Mansu
22. maj 1128
3 sinovi
10. september 1167
Rouen
Stara 65 let
Edini preživeli zakonski otrok Henrika I.
V anarhiji zaseg krone.

Rodbina Blois (1135–1154)

[uredi | uredi kodo]

Henrik I. se je pred imenovanjem Matilde za svojo dedinjo pogajal in nameraval za svojega dediča imenovati svojega nečaka Štefana Bloijskega. Ko je Henrik I. umrl, je Štefan odpotoval v Anglijo in se dal v državnem udaru okronati namesto Matilde. Obdobje, ki je sledilo, je znano kot anarhija, saj so se stranke, ki so podpirale vsaka svojo stran, večino naslednjih dveh desetletij odkrito vojskovale tako v Veliki Britaniji kot na celini.

Ime Portret Grb Rojstvo Soprog(a) Smrt Komentar
Štefan[36][37]
Štefan Bloijski
22. december 1135
–
25. oktober 1154
(18 let, 308 dni)
Stephen ok. 1096
Blois
Sin Štefana II. Bloijskega
in Adele Normandijske
Matilda Boulognska
Westminster
1125
6 otrok
25. oktober 1154
Grad Dover
Star okoli 58 let
Vnuk Viljema Osvajalca
Uzurpator

Kralj Štefan je 6. aprila 1152 za sokralja imenoval svojega sina Evstahija IV., grofa Boulognskega, da bi zagotovil nasledstvo. Imenovanje je bilo bolj francoski kot angleški običaj. Papež Evgen III. se s tem ni strinjal in Evstahij ni bil kronan. Naslednje leto je umrl in nikoli ni postal samostojen kralj.[38]

Rodbina Plantagenet (1154–1485)

[uredi | uredi kodo]

Hiša Plantagenet je dobila ime po Geoffreyju Plantagenetu, grofu Anžujskem, možu cesarice Matilde in očetu Henrika II. Ime Plantagenet samo po sebi ni bilo znano kot družinsko ime, dokler ga ni v 15. stoletju za tako privzel Rihard Yorški. Od takrat se retroaktivno uporablja za angleške monarhe od Henrika II. naprej. Sodobni zgodovinarji Henrika II. in njegove sinove običajno imenujejo Anžujci zaradi njihovega obsežnega imperija na evropski celini. Večina anžujskih kraljev pred Ivanom Brez dežele je več časa preživela na svojih celinskih posestih kot v Angliji.

Anžujski kralji Anglije

[uredi | uredi kodo]

Kralj Štefan je novembra 1153 z Matildo sklenil Wallingfordski sporazum, s katerim je priznal Matildinega sina Henrika in njenega drugega moža Geoffreya Plantageneta, grofa Anžujskega, za določenega dediča. Kraljeva hiša, ki je izhajala iz Matilde in Geoffreya, je splošno znana pod dvema imenoma: Anžujska hiša, po Geoffreyjevem nazivu grofa Anžuja, ali hiša Plantagenet, po njegovem vzdevku. Nekateri zgodovinarji poznejše kralje združujejo v dve skupini, tisto pred in tisto po izgubi večine njihovih francoskih posesti, čeprav to nista različni kraljevi hiši.

Anžujci so vladali Anžujskemu cesarstvu v 12. in 13. stoletju na ozemlju, ki se je raztezalo od Pirenejev do Irske. Anglije niso imeli za svoj primarni dom, dokler ni kralj Ivan Brez dežele izgubil večine svojih celinskih posesti. Neposredna, najstarejša moška linija od Henrika II. vključuje monarhe, ki so običajno združeni v hišo Plantagenetov. To ime je dinastija dobila po izgubi večine svojih celinskih posesti. Kadetski veji sta med vojnami vrtnic postali znani kot hiša Lancaster in hiša York.

Anžujci so oblikovali angleški kraljevi grb, ki je odtlej običajno prikazoval kraljestva, ki so jim vladali ali si jih lastili oni ali njihovi predniki. Irska na njih kar nekaj časa ni bila predstavljena. Izraz Dieu et mon droit (Bog in moja pravica) je prvič uporabil Rihard I. kot bojni klic leta 1198 v bitki pri Gisorsu, ko je premagal sile Filipa II. Francoskega.[39][40] Izraz se od takrat, ko ga je sprejel Edvard III., na splošno uporablja kot geslo angleških monarhov.[39]

Ime Portret Grb Rojstvo Soprog(a) Smrt Komentar
Henrik II.[41]
Henrik Kratki plašč
19. december 1154
–
6. julij 1189
(34 let, 200 dni)
Henry II Royal Arms of England (1154–1189) 5. mares 1133
Le Mans
Sin Geoffreya Plantageneta, grofa Anžuja,
in cesarice Matilde
Eleonora Akvitanska
Stolnica v Bordeauxu
18. maj 1152
8 otrok
6. julij 1189
Chinon
Star 56 let
Vnuk Henrika I.
Wallingfordski sporazum
Pra-pra-pravnuk Edmunda Železnobokega
Henrik II. je svojega sina Henrika Mladega kralja (1155–1183) imenoval za sovladarja, kar je bilo skladno z normanskim običajem imenovanja dediča. Henrik mlajši ni preživel očeta, zato ga seznamih kraljev ne štejejo za monarha.
Rihard I,[42]
Rihard Levjesrčni
3. september 1189
–
6. april 1199
((9 let, 216 dni)
Richard the Lionheart, an illustration from a 12th-century codex 8. september 1157
Palača Beaumont
Sin Henrika II. Angleškega
in Eleonore Akvitanske
Berengarija Navarrska
Limassol
12. maj 1191
Brez otrok
6. april 1199
Châlus
Ustreljen s samostrelom, star 41 let
Sin Henrika II.
Prvorojenstvo
Ivan[43]
Ivan Brez dežele
27. maj 1199
–
19. oktober 1216
(17 let, 146 dni))
King John 24. december 1166
Palača Beaumont
Sin Herika II.
in Eleonore Akvitanske
(1) Izabela Gloucesterska
Grad Marlborough
29. avgust 1189
Brez otrok
(2) Izabela Angoulêmska
Stolnica v Bordeauxu
24. avgust 1200
5 otrok
19. oktober 1216
Newark-on-Trent
Star 49 let
Sin Henrika II.
Imenovanje

Sporni upravičenec (Kapetingi)

[uredi | uredi kodo]

Bodoči francoski kralj Ludvik VIII. je ob koncu prve baronske vojne proti kralju Ivanu Brez dežele med majem 1216 in septembrom 1217 na kratko na svojo stran pridobil dve tretjini Anglije. Takratni princ Ludvik se je 21. maja 1216 izkrcal na otoku Thanet ob severni obali Kenta in bolj ali manj brez odpora odkorakal proti Londonu, kjer so bile ulice polne navdušenih množic. Na veliki slovesnosti v stolnici sv. Pavla je bil princ Ludvik v prisotnosti številnih angleških duhovnikov in plemičev, župana Londona in škotskega kralja Aleksandra II. 2. junija 1216 razglašen za angleškega kralja Ludvika, čeprav ni bil kronan. V manj kot mesecu dni je kralj Ludvik obvladoval več kot polovico države in užival podporo dveh tretjin baronov, potem pa je utrpel vojaški poraz v bitki z angleške floto. Z Lambethskim sporazumom septembra 1217 je Ludvik dobil 10.000 mark in se v zameno strinjal, da ni bil nikoli legitimni angleški kralj.[44] Kralj Ludvik ostaja eden najmanj znanih kraljev, ki je vladal precejšnjemu delu Anglije.[45]

Ime Portret Grb Rojstvo Soprog(a) Smrt Komentar
Ludvik[46]
Ludvik Lev
2. junij 1216
–
20. september 1217
(1 leto, 111 dni)
5. september 1187
Pariz
Sin Filipa II. Francoskega
in Izabele Hainaultske
Blanka Kastiljska
Port-Mort
23. maj 1200
13 otrok
8. november 1226
Vojvodina Montpensier
Star 39 let
Vladal po povabilu baronov
Po materini strani vnuk Henrika II. Angleškega
Pravica do osvajanja

Glavna linija Plantagenetov

[uredi | uredi kodo]

Po vladavini Henrika III. so po izgubi večine družinskih celinskih posesti Plantageneti postali bolj angleške narave. Kadetski veji hiše Plantagenet sta hiši Lancaster in York.

Ime Portret Grb Rojstvo Soprog(a) Smrt Komentar
Henrik III.[47]
Henrik Winchesterski
28. oktober 1216
–
16. november 1272
(56 let, 20 dni)
Henry III 1. oktober 1207
Grad Winchester
Sin Ivana Brez dežele
in Izabele Angoulêmske
Eleonora Provansalska
Canterburyjska stolnica
14. januar 1236
5 otrok
16. november 1272
Westminstrska palača
Star 65 let
Sin Ivana Brez dežele
Primogenitura
Edvard I.[48]
Edvard Dolgokraki
20. november 1272
–
7. julij 1307
(34 let, 230 dni)
Edward I of England 17. junij 1239
Westminstrska palača
Sin Henrika III.
in Eleonore Provansalske
(1) Eleonora Kastiljska
Opatija Santa María la Real de Las Huelgas
18. oktober 1254
16 otrok
(2) Margareta Francoska
Canterburyjska stolnica
10. september 1299
3 otroci
7. julij 1307
Burgh by Sands
Star 68 let
Sin Henrika III.
Primogenitura
Edvard II.[49]
Edvard Caernarfonski
8. julij 1307
–
20. januar 1327 (abdiciral)
(19 let, 197 dni)
25. april 1284
Grad Caernarfon
Sin Edvarda I.
in Eleonore Kastiljske
Izabela Francoska
Cerkev Notre-Dame de Boulogne
24. januar 1308
4 otroci
21. september 1327
Grad Berkeley
Umorjen, star 43 let[50]
Sin Edvarda I.
Primogenitura
Edvard III.[51]
Edvard Windsorski
25. januar 1327
–
21. junij 1377
(50 let, 148 dni)

do 1340,
1360–1369


1340–1360,
od 1369
13. november 1312
Grad Windsor
Sin Edvarda II.
in Izabele Francoske
Filipa Hainaultska
Stolnica sv. Petra, York
25. januar 1328
14 otrok
21. junij 1377
Palača Sheen
Star 64 let
Sin Edvarda II.
Primogenitura
Rihard II.[52]
Rihard Bordojski
22. junij 1377
–
29. september 1399
(22 let, 100 dni)
6. januar 1367
Palača nadškofa Bordeauxa
Sin Edvarda Črnega princa
in Ivane Kentske
(1) Ana Češka
14. januar 1382
Westminstrska opatija
Brez otrok
(2) Izabela Valoijska
Stolnica sv. Nikolaja, Calais
4. november 1396
Brez otrok
14. februar 1400
Grad Pontefract
Star 33 let
Vnuk Edvarda III.
Primogenitura

Rodbina Lancaster

[uredi | uredi kodo]

Lancastri so potomci Johna Gauntskega, tretjega preživelega sina Edvarda III. Henrik IV. je prevzel oblast od Riharda II. in hkrati izpodrinil Edmunda Mortimerja, naslednjega v vrsti za prestol, takrat starega 7 let. Slednji je bil potomec Lionela Antwerpenskega, drugega sina Edvarda III.

Ime Portret Grb Rojstvo Soprog(a) Smrt Komentar
Henrik IV.[54]
Henrik Bolingbroški
30. september 1399
–
20. marec 1413
(13 let, 172 dni)
Henry IV.
do 1406

od 1406
ok. april 1367
Grad Bolingbroke
Sin Ivana Gauntskega
in Blanke Lancastrske
(1) Marija Bohunska
Grad Arundel
27. julij 1380
6 otrok
(2) Ivana Navarrska
Stolnica v Winchestru
7. februar 1403
Mrtvorojena dvojčka
20. marec 1413
Westminstrska opatija
Star 45 let
Vnuk Edvarda III.
Uzurpator
Henrik V.[56]
Henrik Monmouthski
21. marec 1413
–
31. avgust 1422
(9 let, 164 dni)
Henry V 16. september 1386
Grad Monmouth
Sin Henrika IV.
in Marije Bohunske
Katarina Valoijska
Stolnica svetega Petra in Pavla, Troyesu
2. junij 1420
1 sin
31. avgust 1422
Château de Vincennes
star 35 let
Sin Henrika IV.
Agnatska primogenitura
(Prvo vladanje)
Henrik VI.[57][55]
1. september 1422
–
4. marec 1461
(38 let, 185 dni)
Henry VI 6. december 1421
Grad Windsor
Sin Henrika V.
in Katarine Valoijske
Margareta Anžujska
Opatija Titchfield
22. april 1445
1 sin
21. maj 1471
Londonski Tower
Domnevno umorjen, star 49 let
Sin Henrka V.
Agnatska primogenitura

Rodbina York

[uredi | uredi kodo]

Rodbina York je zahtevala pravico do prestola prek Lionela Antwerpenskega, drugega preživelega sina Edvarda III. Rodbina je ime podedovala po Edvardovem četrtem preživelem sinu, Edmundu Langleyjskem, prvem vojvodi Yorškemu.

V vojni dveh rož (1455–1485) je prestol prehajal med rivalskima rodbinama Lancaster in York.

Ime Portret Grb Rojstvo Soprog(a) Smrt Komentar
(Prvo vladanje)
Edvard IV.[58]
4. marec 1461
–
3. oktober 1470
(9 let, 214 dni))
Edward IV 28. april 1442
Grad Rouen
Sin yorškega vojvode Riharda III.
in Cecilije Nevillske
Elizabeta Woodville
Grafton Regis
1. maj 1464
10 otrok
9. april 1483
Westminstrska palača
Star 40 let
Pra-pravnuk Edvarda III.
Osvojitev krone v vojni dveh rož
Akt o soglasju

Rodbina Lancaster (ponovno)

[uredi | uredi kodo]
Ime Portret Grb Rojstvo Soprog(a) Smrt Komentar
(Drugo vladanje)
Henrik VI.[57]
3. oktober 1470
–
11. april 1471
(191 dni)
Henry VI 6. december 1421
Grad Windsor
Sin Henrika V. in Katarine Valoijske
Margareta Anžujska
Opatija Titchfield
22. april 1445
1 sin
21. maj 1471
Londonski Tower
Domnevno umorjen, star 49 let
Sin Henrika V.
Osvojitev krone v vojni dveh rož

Rodbina York (ponovno)

[uredi | uredi kodo]
Ime Portret Grb Rojstvo Soprog(a) Smrt Komentar
(Drugo vladanje)
Edvard IV.
11. april 1471
–
9. april 1483
(11 let, 364 dni)
Edward IV. 28. april 1442
Grad Rouen
Sin yorškega vojvode Riharda III.
in Cecilije Nevillske
Elizabeta Woodville
Grafton Regis
1. maj 1464
10 otrok
9. april 1483
Westminstrska palača
Star 40 let
Pra-pravnuk Edvarda III.
Akt o soglasju
Edvard V.[59]
9. april 1483
–
25. junij 1483
(78 dni)
Edward V 2. november 1470
Cheyneygates, Westminstrska opatija
Sin Edvarda IV.
in Elizabete Woodville
Neporočen Izginil sredio leta 1483
Londonski Tower
Domnevno umorjen, star 12 let
Sin Edvarda IV.
Primogenitura
Rihard III.[60]
26. junij 1483
–
22. avgust 1485
(2 leti, 58 dni)
Richard III 2. oktober 1452
grad Fotheringhay
Sin Riharda Yorškega
in Cecilije Nevillske
Ana Neville
Westminstrska opatija
12. julij 1472
1 sin
22. avgust 1485
Bitka na Bosworthskem polju
Ubit v bitki, star 32 let
Pra-pravnuk Edvarda III
Titulus Regius

Rodbina Tudor (1485–1603)

[uredi | uredi kodo]

Tudorji so po ženski liniji izhajali od Ivana Beauforta, enega od nezakonskih otrok Ivana Gaunta, tretjega preživelega sina Edvarda III., in Gauntove dolgoletne ljubice Katarine Swynford. Nezakonski otroci angleških monarhov praviloma niso imeli pravic do prestola, vendar se je situacija zapletla, ko sta se Gaunt in Katarina Swynford leta 1396, 25 let po Beaufortovem rojstvu, končno poročila. Cerkev je zaradi poroke še isto leto retroaktivno s papeško bulo razglasila Beaufortove potomce za legitimne.[61] Parlament je storil enako z zakonom leta 1397.[62] Kasnejša razglasitev kralja Henrika IV. za zakonitega sina Ivana Gaunta, je prav tako priznala legitimnost Beaufortov, vendar jih je razglasila za neupravičene do dedovanja prestola.[63] Beaufortovi so kljub temu ostali tesno povezani z Gauntovimi drugimi potomci, kraljevo hišo Lancaster.

Vnukinja Ivana Beauforta, lady Margaret Beaufort, je bila poročena z Edmundom Tudorjem, sinom valižanskega dvorjana Owaina Tudurja in Katarine Valoijske, vdove lancastrskega kralja Henrika V. Edmund Tudor in njegovi bratje in sestre so bili bodisi nezakonski sinovi bodisi plod tajne zakonske zveze in so svoje bogastvo dolgovali dobri volji svojega zakonitega polbrata, kralja Henrika VI. Ko je hiša Lancaster padla z oblasti, so jo nasledili Tudorji.

Do konca 15. stoletja so bili Tudorji zadnje upanje za podpornike Lancasterjev. Sin Edmunda Tudorja je postal kralj Henrik VII., potem ko je leta 1485 v bitki pri Bosworth Fieldu premagal Riharda III. in zmagal v vojni dveh rož. Kralj Henrik VII. se je poročil z Elizabeto Yorško, hčerko Edvarda IV., s čimer je združil lancastersko in yorško rodbino.

Ime Portret Grb Rojstvo Soprog(a) Smrt Komentar
Henrik VII.[64]
22. avgust 1485
–
21. april 1509
(23 let, 243 dni))
Henry VII, by Michel Sittow, 1505 28. januar 1457
Grad Pembroke
Sin Edmunda Tudorja, 1. grofa Richmonda
in Margarete Beaufort
Elizabeta Yorška
Westminstrska opatija
18. januar 1486
8 otrok
21. april 1509
Palača Richmond
Star 52 let
Pra-pra-pravnuk Edvarda III.
Pravica do osvajanja
Poroka z Elizabeto Yorško
Henrik VIII.[66]
22. april 1509
–
28. januar 1547
(37 let, 282 dni)
Henry VIII., Hans Holbein mlajši, ok. 1536 28. junij 1491
Palača Greenwich
Sin Henrika VII.
in Elizabete Yorške
(1) Katarina Aragonska,
cerkev redovnikov v Greenwichu
11. junij 1509
1 hčerka (Marija I.)
(2) Ana Boleyn
Westminstrska palača
25. januar 1533
1 hčerka (Elizabeta I.)
(3) Jane Seymour
Whitehall
30. maj 1536
1 sin (Edvard VI.)
in še tri druge zakonske zveze
Brez otrok
28. januar 1547
Whitehall
Star 55 let
Sin Henrika VII.
Primogenitura
Edvard VI.[67]
28. januar 1547
–
6. julij 1553
(6 let, 160 dni)
Edward VI., Hans Eworth 12. oktober 1537
Palača Hampton Court
Sin Henrika VIII.
in Jane Seymour
Neporočen 6. julij 1553
Palača Greenwich
star 15 let
Sin Henrika VIII.
Primogenitura

Sporna dedinja

[uredi | uredi kodo]

Edvard VI. je v svoji oporoki za svojo dedinjo imenoval lady Jane Grey in s tem razveljavil vrstni red dedovanja, ki ga je parlament določil v tretjem zakonu o dedovanju. Štiri dni po Edvardovi smrti 6. julija 1553 je bila Jane razglašena za kraljico kot prva od treh žensk iz dinastije Tudor, ki so bile razglašene za vladajočo kraljico. Devet dni po razglasitvi, 19. julija 1553, je Tajni svet spremenil Edvardovo odločitev in za kraljico razglasil Edvardovo katoliško polsestro Marijo. Jane je bila kasneje usmrčena zaradi izdaje.

Ime Portret Grb Rojstvo Soprog(a) Smrt Komentar
Lady Jane[68]
Lady Jane Grey
10. julij 1553
–
19. julij 1553
(9 dni)
1536 ali 1537
Bradgate Park
Hčerka Henrika Greya, vojvode Suffolka
in Frances Brandon
Guildford Dudley
Durham House
21. maj 1553
Brez otrok
12. februar 1554
Tower Green
Usmrčena, stara okoli 17 let
Pravnukinja Henrika VII. Angleškega
Vodnik za nasledstvo
Ime Portret Grb Rojstvo Soprog(a) Smrt Komentar
Marija I.[69]
19. julij 1553
–
17. november 1558
(5 let, 122 dni)
Mary I, by Antonius Mor, 1554 18. februar 1516
Palača Greenwich
Hčerka Henrika VIII.
in Katarine Aragonske
Filip II. Španski
Winchestrska stolnica
25. julij 1554
Brez otrok
17. november 1558
Palača St. James
Stara 42 let
Hčerka Henrika VIII.
Tretji zakon o nasledstvu
(Jure uxoris)
Filip[70]
25. julij 1554
–
17. november 1558
(4 leta, 116 dni)
King Philip of England 21. maj 1527
Palacio de Pimentel
Sin cesarja Karla V.
in Izabele Portugalske
Marija I. Angleška
Winchestrska stolnica
25. julij 1554
Brez otrok
V treh drugih zakonih
7 otrok
13. september 1598
El Escorial
Star 71 let
Soprog Marije I. Angleške
Zakon o poroki kraljice Marije s Filipom Španskim

V skladu z določbami poročne pogodbe med Filipom I. Neapeljskim, kasnejšim Filipom II. Španskim, in kraljico Marijo I., naj bi Filip užival Marijine nazive in časti, dokler bi trajal njun zakon. Vsi uradni dokumenti, vključno z zakoni parlamenta, so morali biti podpisani z obema imenoma, parlament pa naj bi se sklical na skupno oblast para. Zakon parlamenta je Filipu podelil naziv kralj in določil, da bo »pomagal njeni visokosti ... pri srečnem upravljanju kraljestev in gospostev njene milosti«.[71] Zakon je na drugem mestu določal, da je bila Marija edina kraljica. Filip je bil kljub temu sovladar s svojo ženo.[70]

Elizabeta I.[72]
17. november 1558
–
24. marec 1603
(44 let, 128 dni)
Elizabeth I, by Darnley 7. september 1533
palača Greenwich
Hčerka Henrika VIII.
in Ane Boleyn
Unmarried 24. marec 1603
palača Richmond
Stara 69 let
Hčerka Henrika VIII.
Tretji zakon o nasledstvu

Rodbina Stuart (1603–1649)

[uredi | uredi kodo]
Glavni članek: Stuarti.

Elizabeto I. je v Uniji kron nasledil njen bratranec, škotski kralj Jakob VI., ki je izhajal iz Tudorjev preko svoje prababice Margarete Tudor, najstarejše hčere Henrika VII. in žene škotskega kralja Jakoba IV. Leta 1604 je prejel naziv kralj Velike Britanije. Parlamenta obeh kraljestev sta ostala ločena do Zakona o uniji iz leta 1707.[73]

Ime Portret Grb Rojstvo Soprog(a) Smrt Komentar
Jakob I.[74]
24. marec 1603
–
27. marec 1625
(22 let, 4 dni)
James I, by Paulus van Somer 19. junij 1566
Edinburški grad
Sin kraljice Marije Škotske, in Henrika Stuarta, lorda Darnleya
Ana Danska
Škofijska palača v Oslu
23. november 1589
7 otrok
27. marec 1625
Teobaldova hiša
Star 58 let
Pra-pravnuk Henrika VII.
Karel I.[75]
27. marec 1625
–
30. januar 1649
(23 let, 310 dni)
Charles I, by Anthony van Dyck 19. november 1600
Palača Dunfermline
Sin Jakoba I.
in ne Danske
Henrieta Marija Francoska
Opatija sv. Avguština
13. junij 1625
9 otrok
30. januar 1649
Palača Whitehall
Usmrčen, star 48 let
Sin Jakoba I.
Kognatska primogenitura

Prvo medvladje (1649–1660)

[uredi | uredi kodo]

Po usmrtitvi Karla I. leta 1649 ni vladal noben monarh. Med letoma 1649 in 1653 je Angliji neposredno vladal okrnjeni parlament, Angleški državni svet pa je deloval kot izvršilna oblast v obdobju, znanem kot Angleška unija.

Po državnem udaru leta 1653 je oblast od parlamenta na silo prevzel Oliver Cromwell. Na čelu vojske je razpustil parlament in v Angliji se je začelo obdobje protektorata pod Cromwellovo neposredno oblastjo z nazivom lord protektor.

Lord protektor je imel pravico izbrati svojega dediča in Oliver Cromwell je za svojega naslednika izbral svojega najstarejšega sina Riharda Cromwella.

Ime Portret Grb Rojstvo Soprog(a) Smrt Komentar
Oliver Cromwell
16. december 1653
–
3. september 1658[76]
(4 leta, 262 dni)
Oliver Cromwell 25. april 1599
Huntingdon[76]
Sin Roberta Cromwella
in Elizabete Steward[77]
Elizabeta Bourchier
St Giles[78]
22. avgust 1620
9 otro[76]
3. september 1658
Palača Whitehall
Star 59 let[76]
Rihard Cromwell
3. september 1658
–
7. maj 1659[79]
(247 dni)
Richard Cromwell, ok. 1650 4. oktober 1626
Huntingdon
Sin Oliverja Cromwella
in Elizabete Bourchier[79]
Dorothy Maijor
maj1649
9 otrok[79]
12. julij 1712
Cheshunt
Star 85 let[80]

Riharda Cromwella je maja 1659 na silo odstranil Angleški odbor za varnost in Anglija je ponovno postala država brez vodje. Po skoraj letu dni anarhije je bila monarhija formalno obnovljena, ko se je Karel II. vrnil iz Francije, da bi sprejel prestol.

Rodbina Stuart (obnovljena) (1660–1707)

[uredi | uredi kodo]
Ime Portret Grb Rojstvo Soprog(a) Smrt Komentar
Karel II.[81]
29. maj 1660
–
6. februar 1685
(24 let, 254 dni)
29. maj 1630
Palača St. James
Sin Karla I. Angleškega
in Henriete Marije Francoske
Katarina Braganška
Domus Dei
21. maj 1662
Brez otrok
6. februar 1685
Palača Whitehall
Star 54 let
Sin Karla I.
Kognatska primogenitura
Obnovitev kraljestva
Jakob II.[82]
6. februar 1685
–
23. december 1688
(Strmoglavljen po 3 letih in 321 dneh)
14. oktober 1633
Palača St. James
Sin Karla I.
in Henriete Marije Francoske
(1) Ana Hyde
Worcester House, London
3. september 1660
8 otrok
(2) Marija Modenska
grad Dover
21. november 1673
7 otrok
16. september 1701
Château de Saint-Germain-en-Laye
Star 67 let
Sin Karla I.
Kognatska primogenitura

Drugo medvladje (1688–1689)

[uredi | uredi kodo]

Jakoba II. je parlament odstavil manj kot štiri leta po vzponu na prestol, s čimer se je začelo drugo medvladje 17. stoletja. Da bi rešili vprašanje, kdo naj nadomesti odstavljenega monarha, je konvencijski parlament v slavni revoluciji za sovladarja izvolil Jakobovo hčer Marijo II. in njenega moža Viljema III., ki je bil tudi Jakobov nečak.

Rodbini Stuart in Orange

[uredi | uredi kodo]
Ime Portret Grb Rojstvo Soprog(a) Smrt Komentar
Marija II.[83]
13. februar 1689
–
28. december 1694
(5 let, 319 dni)
30. april 1662
Palača St. James
Hčerka Jakoba II.
in Ane Hyde
Viljem III. Angleški
Palača St. James
4. november 1677
Brez otrok
28. december 1694
Kensingtonska palača
Stara 32 let
Hčerka Jakoba II.
Bill of Rights 1689; ponudila krono parlamentu
Viljem III.[83][84]
Viljem Oranski
13. februar 1689
–
8. marec 1702
(13 let, 24 dni)
4. november 1650
Binnenhof
Sin Viljema II. Oranskega
in princese Marije Oranske
Marija II. Angleška
Palača St. James
4. november 1677
Brez otrok
8. marec 1702
Kensingtonska palača
Star 51 let
Vnuk Karla I. Angleškega
Bill of Rights 1689; ponudil krono parlamentu
Ana[85]
8. marec 1702
–
1. maj 1707
(5 let, 55 dni)
(Kraljica Velike Britanije do
1. avgusta)

(12 let, 147 dni)
6. februar 1665
Palača St. James
Hčerka Jakoba II.
in Ane Hyde
Princ Jurij Danski
Palača sv. Jakoba
28. julij 1683
3 otroci
1. avgust 1714
Kensingtonska palača
Star 49 let
Hčerka Jakoba
Kognatska primogenitura
Bill of Rights 1689

Jakob in njegovi potomci so si še naprej prizadevali priti na prestol, vendar je bilo vsem katolikom, med njimi sinu in vnuku Jakoba II. Jakobu, oziroma Karlu, z Zakonom o nasledstvu iz leta 1701 prepovedano priti na prestol.

Z Zakonom o uniji iz leta 1707 je Kraljevina Anglija kot suverena država prenehala obstajati. Nadomestila jo je nova Kraljevina Velika Britanija.

Zakon o uniji (1707)

[uredi | uredi kodo]

Zakon o uniji iz leta 1707 sta sestavljala dva parlamentarna zakona, ki sta jih v letih 1706 in 1707 sprejela angleški in škotski parlament, da bi uveljavila Sporazum o uniji, sklenjen 22. julija 1706. Zakona sta združila Kraljevino Anglijo in Kraljevino Škotsko, prej ločeni suvereni državi z ločenima zakonodajnima telesoma, vendar z istim monarhom, v Kraljevino Veliko Britanijo.[86]

Anglija, Škotska in Irska so si delile monarha več kot sto let, vse od Združitve kron leta 1603, ko je škotski kralj Jakob VI. podedoval angleški in irski prestol od svoje dvakrat odstavljene sestrične, kraljice Elizabete I.

Nazivi

[uredi | uredi kodo]

Standardni naziv vseh monarhov od Ethelstana do Ivana Brez dežele je bil Rex Anglorum (Kralj Angležev). Poleg tega naziva so številni prednormanski kralji privzeli naslednje dodatne naslove:

  • Ethelstan: Rex totius Britanniae (Kralj vse Britanije)
  • Edmund I.: Rex Britanniæ (Kralj Britanije) in Rex Anglorum cæterarumque gentium gobernator et rector (Kralj Angležev in drugih ljudstev, guverner in direktor)
  • Eadred: Regis qui regimina regnorum Angulsaxna, Norþhymbra, Paganorum, Brettonumque (Vladar nad kraljestvi Anglosasov, Northumbrijcev, poganov in Britov)
  • Eadvig Lepi: Rex nutu Dei Angulsæxna et Northanhumbrorum imperator paganorum gubernator Breotonumque propugnator (Kralj po božji volji, cesar Anglosaksoncev in Northumbrijcev, guverner poganov, poveljnik Britov)
  • Edgar Miroljubni: Totius Albionis finitimorumque regum basileus (Kralj vsega Albiona in sosednjih kraljestev)
  • Knut Veliki: Rex Anglorum totiusque Brittannice orbis gubernator et rector (Kralj Angležev in vse britanske sfere, guverner in vladar) in Britannie totius Anglorum monarchus (Monarh vseh Angležev Britanije)

V normanskem obdobju je naziv Rex Anglorum ostal standarden, z občasno uporabo naziva Rex Angliae (Kralj Anglije). Cesarica Matilda se je imenovala Domina Anglorum (Gospa Angležev).

Od časa kralja Ivana Brez dežele so se vsi drugi nazivi odklanjali v korist naziva Rex ali Regina Angliae.

Leta 1604 je Jakob I., ki je leto prej podedoval angleški prestol, sprejel naziv kralj Velike Britanije. Niti angleški niti škotski parlament tega naziva nista priznala vse do Zakona o uniji leta 1707, sprejetega pod kraljico Ano. Ana se je naslavljala s kraljica Velike Britanije.

Sklici

[uredi | uredi kodo]
  1. ↑ Ashley, Mike (2003). A Brief History of British Kings and Queens: British Royal History from Alfred the Great to the Present. Running Press.
  2. ↑ Keynes, Simon (1999). »Offa«. V Lapidge, Michael (ur.). The Blackwell Encyclopaedia of Anglo-Saxon England. Oxford: Blackwell Publishing. str. 340. ISBN 978-0-631-22492-1.
  3. 1 2 Fryde 1996, str. 25.
  4. 1 2 3 4 Keynes, Simon (2001). »Rulers of the English, c 450–1066«. V Lapidge, Michael (ur.). The Blackwell Encyclopaedia of Anglo-Saxon England. str. 514.
  5. ↑ Pratt, David (2007). The political thought of King Alfred the Great. Fourth Series. Vol. 67. Cambridge University Press. str. 106. ISBN 978-0-521-80350-2.; »Kings and Queens of England«. britroyals.com. Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 6. februarja 2015. Pridobljeno 4. februarja 2015.; »Alfred 'The Great' (r. 871–899)«. royal.gov.uk. 12. januar 2016. Arhivirano iz spletišča dne 1. oktobra 2017. Pridobljeno 16. januarja 2018.
  6. ↑ »Edward 'The Elder' (r. 899–924)«. royal.gov.uk. 12. januar 2016. Arhivirano iz spletišča dne 25. januarja 2018. Pridobljeno 16. januarja 2018.
  7. ↑ Yorke, Barbara (1988). Bishop Æthelwold: His Career and Influence. Woodbridge. str. 71.
  8. ↑ Yorke, Barbara (1988). Bishop Æthelwold: His Career and Influence. Woodbridge. str. 71; f. 9v. cited by Yorke.
  9. ↑ Miller, Sean (2001). »Æthelstan«. V Lapidge, Michael (ur.). The Blackwell Encyclopaedia of Anglo-Saxon England. str. 16.
  10. 1 2 Keynes, Simon (2001). »Edward the Elder«. V Higham, N. J.; Hill, D. H. (ur.). Edward, King of the Anglo-Saxons. Routledge. str. 50–51.
  11. ↑ Thacker, Alan (2001). »Dynastic Monasteries and Family Cults«. V Higham, N. J.; Hill, D. H. (ur.). Edward the Elder. Routledge. str. 253.
  12. ↑ »Aethelstan«. archontology.org. Arhivirano iz spletišča dne 17. marca 2007. Pridobljeno 15. marca 2007.; »Athelstan (r. 924–939)«. royal.gov.uk. 12. januar 2016. Arhivirano iz spletišča dne 25. januarja 2018. Pridobljeno 16. januarja 2018.
  13. ↑ »Eadmund (Edmund)«. archontology.org. Arhivirano iz spletišča dne 17. marca 2007. Pridobljeno 17. marca 2007.; »Edmund I (r. 939–946)«. royal.gov.uk. 12. januar 2016. Arhivirano iz spletišča dne 25. januarja 2018. Pridobljeno 16. januarja 2018.
  14. ↑ »Eadred (Edred)«. archontology.org. Arhivirano iz spletišča dne 16. marca 2007. Pridobljeno 17. marca 2007.; »King Edred«. britroyals.com. Arhivirano iz spletišča dne 27. septembra 2007. Pridobljeno 17. marca 2007.; »Edred (r. 946–55)«. royal.gov.uk. 12. januar 2016. Arhivirano iz spletišča dne 25. januarja 2018. Pridobljeno 16. januarja 2018.
  15. ↑ »Eadwig (Edwy)«. archontology.org. Arhivirano iz spletišča dne 17. marca 2007. Pridobljeno 17. marca 2007.; »Edwy«. newadvent.org. Arhivirano iz spletišča dne 5. aprila 2007. Pridobljeno 17. marca 2007.; »Edwy (r. 955–959)«. royal.gov.uk. 12. januar 2016. Arhivirano iz spletišča dne 1. julija 2018. Pridobljeno 16. januarja 2018.
  16. ↑ »Eadgar (Edgar the Peacemaker)«. archontology.org. Arhivirano iz spletišča dne 17. marca 2007. Pridobljeno 17. marca 2007.; »Edgar (r. 959–975)«. royal.gov.uk. 12. januar 2016. Arhivirano iz spletišča dne 25. januarja 2018. Pridobljeno 16. januarja 2018.
  17. ↑ »Eadweard (Edward the Martyr)«. archontology.org. Arhivirano iz spletišča dne 17. marca 2007. Pridobljeno 17. marca 2007.; »Edward II 'The Martyr' (r. 975–978)«. royal.gov.uk. 12. januar 2016. Arhivirano iz spletišča dne 25. januarja 2018. Pridobljeno 16. januarja 2018.
  18. 1 2 3 »Aethelred (the Unready)«. archontology.org. Arhivirano iz spletišča dne 15. marca 2007. Pridobljeno 17. marca 2007.
  19. 1 2 »Ethelred II 'The Unready' (r. 978–1013 and 1014–1016)«. royal.gov.uk. 12. januar 2016. Arhivirano iz spletišča dne 25. januarja 2018. Pridobljeno 16. januarja 2018.
  20. ↑ »Sweyn (Forkbeard)«. archontology.org. Arhivirano iz spletišča dne 16. oktobra 2007. Pridobljeno 27. oktobra 2007.
  21. 1 2 »Eadmund (Edmund the Ironside)«. archontology.org. Arhivirano iz spletišča dne 17. marca 2007. Pridobljeno 17. marca 2007.
  22. ↑ »Edmund II 'Ironside' (r. Apr – Nov 1016)«. royal.gov.uk. 12. januar 2016. Arhivirano iz spletišča dne 25. januarja 2018. Pridobljeno 16. januarja 2018.
  23. ↑ »Edmund II (king of England)«. Encyclopedia Britannica. Arhivirano iz spletišča dne 22. novembra 2010. Pridobljeno 25. marca 2010.
  24. ↑ »Cnut (Canute)«. archontology.org. Arhivirano iz spletišča dne 15. marca 2007. Pridobljeno 21. marca 2007.; »Canute 'The Great' (r. 1016–1035)«. royal.gov.uk. 12. januar 2016. Arhivirano iz spletišča dne 25. januarja 2018. Pridobljeno 16. januarja 2018.
  25. ↑ »Harold I«. Oxford Dictionary of National Biography (spletna izd.). Oxford University Press. doi:10.1093/ref:odnb/12359.; »Harold Harefoot (r. 1035–1040)«. royal.gov.uk. 12. januar 2016. Arhivirano iz spletišča dne 25. januarja 2018. Pridobljeno 16. januarja 2018.
  26. 1 2 »Harold (Harefoot)«. archontology.org. Arhivirano iz spletišča dne 16. oktobra 2007. Pridobljeno 27. oktobra 2007.
  27. ↑ »Harthacnut«. Oxford Dictionary of National Biography (spletna izd.). Oxford University Press. doi:10.1093/ref:odnb/12252.; »Harthacnut«. archontology.org. Arhivirano iz spletišča dne 16. oktobra 2007. Pridobljeno 28. oktobra 2007.; »Hardicanute (r. 1035–1042)«. royal.gov.uk. 12. januar 2016. Arhivirano iz spletišča dne 25. januarja 2018. Pridobljeno 16. januarja 2018.
  28. ↑ »Edward III 'The Confessor' (r. 1042–1066)«. royal.gov.uk. 12. januar 2016. Arhivirano iz spletišča dne 25. januarja 2018. Pridobljeno 16. januarja 2018.
  29. ↑ »Harold II (r. Jan – Oct 1066)«. royal.gov.uk. 12. januar 2016. Arhivirano iz spletišča dne 25. januarja 2018. Pridobljeno 16. januarja 2018.
  30. ↑ »Edgar Atheling (r. Oct – Dec 1066)«. royal.gov.uk. 12. januar 2016. Arhivirano iz spletišča dne 25. januarja 2018. Pridobljeno 16. januarja 2018.
  31. ↑ »Eadgar (the Ætheling)«. archontology.org. Arhivirano iz spletišča dne 16. oktobra 2007. Pridobljeno 26. oktobra 2007.
  32. ↑ »William I 'The Conqueror' (r. 1066–1087)«. royal.gov.uk. 12. januar 2016. Arhivirano iz spletišča dne 25. januarja 2018. Pridobljeno 16. januarja 2018.; Fryde 1996, str. 34.
  33. ↑ »William II (Known as William Rufus) (r. 1087–1100)«. royal.gov.uk. 12. januar 2016. Arhivirano iz spletišča dne 25. januarja 2018. Pridobljeno 16. januarja 2018.; Fryde 1996, str. 35.
  34. ↑ »Henry I 'Beauclerc' (r. 1100–1135)«. royal.gov.uk. 12. januar 2016. Arhivirano iz spletišča dne 25. januarja 2018. Pridobljeno 16. januarja 2018.; Fryde 1996, str. 35.
  35. 1 2 »Matilda (the Empress)«. archontology.org. Arhivirano iz spletišča dne 16. oktobra 2007. Pridobljeno 27. oktobra 2007.
  36. ↑ Fryde 1996, str. 35.
  37. ↑ »Stephen and Matilda (r. 1135–1154)«. royal.gov.uk. 12. januar 2016. Arhivirano iz spletišča dne 25. januarja 2018. Pridobljeno 16. januarja 2018.
  38. ↑ Ashley, Mike (1999). The Mammoth Book of British Kings and Queens. London: Robinson Publishing. str. 516. ISBN 978-1-84119-096-9.
  39. 1 2 Pine, Leslie Gilbert (1983). A Dictionary of mottoes. Routledge. str. 53. ISBN 978-0-7100-9339-4.
  40. ↑ Norris, Herbert (1999). Medieval Costume and Fashion (illustrated, reprint izd.). Courier Dover Publications. str. 312. ISBN 978-0-486-40486-8.
  41. ↑ »Henry II 'Curtmantle' (r. 1154–1189)«. royal.gov.uk. 12. januar 2016. Arhivirano iz spletišča dne 2. januarja 2018. Pridobljeno 16. januarja 2018.; Fryde 1996, str. 36.
  42. ↑ »Richard I Coeur de Lion ('The Lionheart') (r.1189–1199)«. royal.gov.uk. 12. januar 2016. Arhivirano iz spletišča dne 25. januarja 2018. Pridobljeno 16. januarja 2018.; Fryde 1996, str. 36.
  43. ↑ »John Lackland (r. 1199–1216)«. royal.gov.uk. 12. januar 2016. Arhivirano iz spletišča dne 25. januarja 2018. Pridobljeno 16. januarja 2018.; Fryde 1996, str. 37.
  44. ↑ »England: Louis of France's Claim to the Throne of England: 1216–1217«. Archontology.org. Pridobljeno 30. maja 2012.
  45. ↑ "The Only Two Louis in British History". TheCrownChronicles.co.uk. Pridobljeno 2. maja 2018.
  46. ↑ Hanley, Catherine (2016). Louis: The French Prince Who Invaded England (v angleščini). Yale University Press. str. 1066, 1208. ISBN 978-0-300-22164-0.
  47. ↑ »Henry III (r. 1216–1272)«. royal.gov.uk. 12. januar 2016. Arhivirano iz spletišča dne 6. januarja 2018. Pridobljeno 16. januarja 2018.; Fryde 1996, str. 37.
  48. ↑ »Edward I 'Longshanks' (r. 1272–1307)«. royal.gov.uk. 12. januar 2016. Arhivirano iz spletišča dne 25. januarja 2018. Pridobljeno 16. januarja 2018.; Fryde 1996, str. 38.
  49. ↑ »Edward II (r. 1307–1327)«. royal.gov.uk. 12. januar 2016. Arhivirano iz spletišča dne 25. januarja 2018. Pridobljeno 16. januarja 2018.; Fryde 1996, str. 39.
  50. ↑ Mortimer, Ian (2008). The Perfect King: The Life of Edward III, Father of the English Nation. Penguin Random House. ISBN 978-0-09-952709-1.
  51. ↑ »Edward III (r. 1327–1377)«. royal.gov.uk. 12. januar 2016. Arhivirano iz spletišča dne 25. januarja 2018. Pridobljeno 16. januarja 2018.; Fryde 1996, str. 39.
  52. ↑ »Richard II (r. 1377–1399)«. royal.gov.uk. 12. januar 2016. Arhivirano iz spletišča dne 25. januarja 2018. Pridobljeno 16. januarja 2018.; Fryde 1996, str. 40.
  53. ↑ Fryde 1996, str. 40.
  54. ↑ Mortimer, Ian (2007). »Henry IV's date of birth and the royal Maundy«. Historical Research. 80 (210): 567–576. doi:10.1111/j.1468-2281.2006.00403.x. ISSN 0950-3471.; »Henry IV (r.1399–1413)«. royal.gov.uk. 14. januar 2016. Arhivirano iz spletišča dne 25. januarja 2018. Pridobljeno 16. januarja 2018.; [53].
  55. 1 2 3 Fryde 1996, str. 41.
  56. ↑ Allmand, Christopher (september 2010). Henry V (1386–1422). Henry V (r. 1413–1422). Oxford Dictionary of National Biography (spletna izd.). Oxford, England, UK: Oxford University Press. doi:10.1093/ref:odnb/12952. Arhivirano iz spletišča dne 25. januarja 2018. Pridobljeno 16. januarja 2018[55]
  57. 1 2 Berry, Ciara (14. januar 2016). »Henry VI (r.1422–1461 and 1470–1471)«. The Royal Family. Arhivirano iz spletišča dne 25. januarja 2018. Pridobljeno 16. januarja 2018.
  58. ↑ »Edward IV (r. 1461–1470 and 1471–1483)«. royal.gov.uk. 14. januar 2016. Arhivirano iz spletišča dne 25. januarja 2018. Pridobljeno 16. januarja 2018.
  59. ↑ »Edward V (Apr–Jun 1483)«. royal.gov.uk. 14. januar 2016. Arhivirano iz spletišča dne 25. januarja 2018. Pridobljeno 16. januarja 2018.; [55]
  60. ↑ »Richard III«. archontology.org. Arhivirano iz spletišča dne 16. oktobra 2007. Pridobljeno 25. oktobra 2007.; »Richard III (r. 1483–1485)«. royal.gov.uk. 14. januar 2016. Arhivirano iz spletišča dne 25. januarja 2018. Pridobljeno 16. januarja 2018.
  61. ↑ Michael K. Jones and Malcolm G. Underwood, The King's Mother: Lady Margaret Beaufort, Countess of Richmond and Derby, (Cambridge University Press, 1995), str. 19–20
  62. ↑ Chris Skidmore, The Rise of the Tudors: The Family That Changed English History, (St.Martin's Press, 2013), str. 22
  63. ↑ Albert Frederick Pollard. Beaufort, John (1373?-1410), vol. 1, str. 158
  64. ↑ »Henry VII (r. 1485–1509)«. royal.gov.uk. 14. januar 2016. Arhivirano iz spletišča dne 25. januarja 2018. Pridobljeno 16. januarja 2018.
  65. ↑ Fryde 1996, str. 42.
  66. ↑ »Henry VIII (r.1509–1547)«. royal.gov.uk. 14. januar 2016. Arhivirano iz spletišča dne 25. januarja 2018. Pridobljeno 16. januarja 2018.; [65].
  67. ↑ »Edward VI (r.1547–1553)«. royal.gov.uk. 14. januar 2016. Arhivirano iz spletišča dne 25. januarja 2018. Pridobljeno 16. januarja 2018.
  68. ↑ »Lady Jane Grey: Marriage«. britannia.com. Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 16. oktobra 2007. Pridobljeno 25. oktobra 2007.; »Lady Jane Grey (r. 10–19 July 1553)«. royal.gov.uk. 14. januar 2016. Arhivirano iz spletišča dne 25. januarja 2018. Pridobljeno 16. januarja 2018.
  69. ↑ »Mary I (r.1553–1558)«. royal.gov.uk. 14. januar 2016. Arhivirano iz spletišča dne 25. januarja 2018. Pridobljeno 16. januarja 2018.
  70. 1 2 Montrose, Louis Adrian (2006). The subject of Elizabeth: authority, gender, and representation. University of Chicago Press.
  71. ↑ »Act for the Marriage of Queen Mary to Philip of Spain (1554)«. Document Discovery Project. Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 20. julija 2011. Pridobljeno 14. junija 2009.
  72. ↑ »Elizabeth I (r.1558–1603)«. royal.gov.uk. 14. januar 2016. Arhivirano iz spletišča dne 25. januarja 2018. Pridobljeno 16. januarja 2018.
  73. ↑ Act of Union 1707  – prek Wikivir.
  74. ↑ »James I (r. 1603–1625)«. royal.gov.uk. 26. februar 2016. Arhivirano iz spletišča dne 25. januarja 2018. Pridobljeno 16. januarja 2018.
  75. ↑ »Charles I (r. 1625–1649)«. royal.gov.uk. 30. december 2015. Arhivirano iz spletišča dne 15. marca 2018. Pridobljeno 16. januarja 2018.
  76. 1 2 3 4 »Oliver Cromwell 1599–1658«. british-civil-wars.co.uk. Arhivirano iz spletišča dne 27. septembra 2007. Pridobljeno 25. oktobra 2007.
  77. ↑ »Oliver Cromwell – Faq 1«. olivercromwell.org. Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 18. junija 2010. Pridobljeno 25. oktobra 2007.
  78. ↑ »History of St Giles' without Cripplegate«. stgilescripplegate.org.uk. Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 29. septembra 2007. Pridobljeno 25. oktobra 2007.
  79. 1 2 3 »Richard Cromwell, Lord Protector, 1626–1712«. british-civil-wars.co.uk. Arhivirano iz spletišča dne 12. oktobra 2007. Pridobljeno 25. oktobra 2007.
  80. ↑ »Cromwell, Richard«. archontology.org. Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 16. oktobra 2007. Pridobljeno 25. oktobra 2007.
  81. ↑ »Charles II (r. 1660–1685)«. royal.gov.uk. 3. februar 2016. Arhivirano iz spletišča dne 25. januarja 2018. Pridobljeno 16. januarja 2018.; »Oliver Cromwell (1649–1658 AD)«. britannia.com. Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 21. novembra 2008. Pridobljeno 28. novembra 2008.
  82. ↑ »James II (r.1685–1688)«. royal.gov.uk. 26. februar 2016. Arhivirano iz spletišča dne 25. januarja 2018. Pridobljeno 16. januarja 2018.
  83. 1 2 »William III (r. 1689–1702) and Mary II (r. 1689–1694)«. royal.gov.uk. 30. december 2015. Arhivirano iz spletišča dne 25. januarja 2018. Pridobljeno 16. januarja 2018.
  84. ↑ »William III«. archontology.org. Arhivirano iz spletišča dne 29. oktobra 2007. Pridobljeno 25. oktobra 2007.
  85. ↑ »Anne (r. 1702–1714)«. royal.gov.uk. 30. december 2015. Arhivirano iz spletišča dne 25. januarja 2018. Pridobljeno 16. januarja 2018.; »Anne (England)«. archontology.org. Arhivirano iz spletišča dne 29. oktobra 2007. Pridobljeno 25. oktobra 2007.
  86. ↑ »Welcome«. parliament.uk. Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 15. oktobra 2008. Pridobljeno 7. oktobra 2008.