Papež

Za druge pomene glej Papež (razločitev).

Pápež (lat.: papa; grško: πάππας (pappas), kar pomeni oče) je rimski katoliški škof in patriarh, ter po položaju vrhovni duhovni vodja vseh katoliških Cerkva (tako rimskokatoliške kot vzhodnih katoliških Cerkva).

Poleg te duhovne vloge je papež tudi kvazi-absolutni monarh neodvisne in samostojne Vatikanske mestne države, dobesedno mestne države, ki jo obkroža mesto Rim. Pred letom 1870 je papeževa posvetna oblast obsegala velik del osrednje Italije, kar je bilo znano pod imenom Patrimonij Sv. Petra.

Papežev urad se nedoločeno imenuje »papeštvo«, določeno pa pontifikat; njegova cerkvena oblast se imenuje sveti sedež (latinsko Sancta Sede). Papeška krona se imenuje tiara. Uradni papežev naziv je "Pontifex Maximus", ki se je začel uporabljati po propadu Bizantinskega cesarstva^[1]. Vsak papež pa ima tudi svoj grb(emblem).

Umrli papež Janez Pavel II. je bil na ta položaj izvoljen leta 1978, ko je bil star 58 let. Po več stoletjih je bil to prvi papež, ki ni bil Italijan. Prvi papež Sveti Peter je bil eden od Kristusovih apostolov.

Velikokrat so papeži pozitivno prispevali k dobrobiti človeštva, a mnogokrat tudi ne. Prav nasprotno. Papeži so v zgodovini, predvsem v srednjem veku, imeli tudi politično moč. Najvplivnejši papež vseh časov je bil Inocenc III. (1198 - 1216), ki je bil tako rekoč vladar Evrope. Tedanji papeži so se namreč sklicevali na trditev, da je papež nad posvetnimi vladarji, kakor so tudi Božji zakoni nad državnimi.

Protipapež je oseba, ki si lasti pontifikat, ne da bi bila vanj kanonsko in pravilno izvoljena. Protipapež po navadi obstaja zaradi doktrinarnega nasprotovanja Cerkvi ali pa zaradi zmede, kdo naj bi bil zakoniti papež (glej Zahodna shizma).

Poglavarju koptske cerkve prav tako rečejo »papež«, navadno pa ga od rimskega razločijo s tem, da ga poimenujejo koptski papež ali Aleksandrijski papež.