Elizabeta Yorška

Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Jump to navigation Jump to search
Elizabeta Yorška
Angleška kraljica
Portret
Angleška kraljica
Obdobje vladanja18. januar 1486 - 11. februar 1503
Kronanje25. november 1487
ZakonecHenrik VII. Angleški
PotomciArtur, valižanski princ
Margareta, škotska kraljica
Henrik VIII. Angleški
Elizabeta Tudor
Marija, francoska kraljica
Edmund, vojvoda Somersetski
Katarina Tudor
HišaYork
OčeEdvard IV. Angleški
MatiElizabeta Woodville
Rojstvo11. februar 1466
Westministerska palača[d]
Smrt11. februar 1503 (37 let)
Tower of London
PokopKapela Henrika VII., Westministerska opatija
VeraKatoličanstvo
PodpisSignature Elizabeth of York.jpg

Elizabeta Yorška, angleška kraljica, * 11. februar 146611. februar 1503.

Bila je kraljica Anglije od leta 1486 do svoje smrti. Kot žena Henrika VII. je bila prva tudorska kraljica. Elizabeta je bila hčerka Edvarda IV., nečakinja Riharda III. in žena kralja Henrika VII., s katerim se je poročila po njegovi zmagi na Bitki pri Bosworthu, ki je končala vojno dveh rož. Njen sin je bil Henrik VIII., njeni vnuki pa njegovi otroci Edvard VI., Marija I. in Elizabeta I.. Skozi svojo najmlajšo preživelo hčerko Marijo je bila prababica Jane Grey in skozi svojo najstarejšo hčerko Margareto je bila babica, prababica in praprababica škotskim vladarjem, Jakobu V., Mariji I. in Jakobu VI..

Hčerka kralja[uredi | uredi kodo]

Elizabeta Yorška je bila rojena v Westminsterski palači kot najstarejši otrok kralja Edvarda IV. in njegove kraljice, Elizabete Woodville. Krščena je bila v Westministerski opatiji. Njeni botri sta bili njeni babici Jacquetta Luxembourška in Cecilija Neville, vojvodinja Yorška. Njen tretji boter je bil njen bratranec Rihard Neville, 16. grof Warwicka.

Leta 1477 je bila imenovana za Damo podveznice (Lady of the Garter) skupaj s svojo mamo in teto, Elizabeto Yorško, vojvodinjo Suffolško. Osem let pred tem je bila za kratek čas zaročena z Jurijem Nevillom, vojvodo Bedforskim. Pri uporu Jurijevega starejšega brata, Riharda Nevilla, 16. grofa Warwicka je on sprva podpiral njenega očeta Edvarda IV., vendar se je kasneje pridružil svojemu bratu in izdal njenega očeta. Posledica tega je bila odpoved zaroke. Leta 1475 se je Ludvik XI. strinjal s poroko Elizabete in njegovega sina Karla, francoskega dofena, vendar pa leta 1482 te obljube ni izpolnil.

Sestra kralja[uredi | uredi kodo]

9. aprila 1483 je Elizabetin oče nepričakovano umrl in njen mlajši brat, Edvard, valižanski princ, je postal novi kralj. Njen stric Rihard, vojvoda Gloucestrski je bil imenovan za njegovega regenta in zaščitnik njegovih nečakov. Kmalu po smrti njenega brata je Rihard začel po korakih izolirati svoja nečaka od njune družine. Medtem je prestregel Edvarda V., ki je potoval iz Ludlowa (kjer je živel kot valižanski princ) v London, da bi bil kronan. Edvard V. je bil nameščen v kraljevo rezidenco v londonskem Towru, domnevno za svojo zaščito. Elizabeta Woodville je zbežala s svojim mlajšim sinom Rihardom Yorškim in svojimi hčerami v svetišče v Westminstersko opatijo. Vojvoda Gloucestrski je prosil, da bi njegov nečak Rihard prebival v Towru in bi delal svojemu bratu Edvardu družbo. Elizabeta Woodwille je privolila.

Dva meseca kasneje, 22. junija 1483, je bila Edvardova IV. zakonska zveza imenovana za neveljavno. Trdilo se je, da je bil Edvard IV. ob poroko z Elizabeto Woodville že zaročen z lady Eleanor Butler. Parlament je izdal zakon Titulus Regius ("Naziv kralja"), ki je bil v podporo temu stališču. Tako so Edvardovi IV. otroci postali nezakonski, ki niso bili upravičeni do nasledstva na prestol in Rihard je bil razglašen za zakonitega kralja. Rihard je 6. julija 1483 zasedel prestol kot Rihard III ter Edvard V. in njegov brat sta kmalu zatem izginila. Začele so se širiti govorice, da naj bi bila umorjena.

Nečakinja kralja[uredi | uredi kodo]

Elizabetina mama je naredila zvezo z lady Margareto Beaufort, mamo Henrika Tudorja, ki je bil najbližje angleškemu prestolu v Lancastrianski dinastiji. Margareta in Elizabeta Woodville sta se dogovorili, da bo Henrik šel v bitko za prestol in ko ga bo prevzel, se bo poročil z Elizabeto in združil dve rivalski dinastiji (Yorško in Lancastriansko). Decembra 1483 v katedrali v Rannesu je Henrik Tudor prisegel zavezi, da se bo poročil z Elizabeto in je začel načrtovati invazijo.

Leta 1484 je Elizabeta Yorška in njena družina zapustila Westministrsko opatijo in se vrnila na dvor. Govorilo se je, da je imel Rihard III. namene se poročiti z Elizabeto, ker je njegova žena Ana Neville umirala in skupaj nista imela preživelih otrok, vendar za to ni nobenih dokazov. Kmalu po Anini smrti je Rihard III. poslal Elizabeto z dvora na grad od šerifa Huttona. Takrat je tudi začel pogajanja z Janom II. Portugalskim za poroko z njegovo sestro Joan in za poroko Elizabete z njegovim bratrancem Manuelom, kasneje portugalskim kraljem.

7. avgusta 1485 so Henrik Tudor in njegova vojska pristali v Walesu in začeli korakati po Angliji. 22. avgusta istega leta sta se Henrik in Rihard III. spopadla na bitki pri Bosworthskem polju. Čeprav je imel Rihard III. večjo vojsko, je bil izdan in je umrl v bitki. Henrik Tudor je prevzel prestol prestol kot Henrik VII.

Žena kralja[uredi | uredi kodo]

Kot najstarejša hči kralja Edvarda IV. brez preživelih bratov je imela Elizabeta močno pravico do prestola, vendar ni nikoli postala kraljica regentka. To je postala njena vnukinja Marija I. čez šele 67 let. Henrik je izrazil potrebo po poroki njega in Elizabete, da bi zagotovil stabilnost njegovega vladanja in da drugi preživeli člani dinastije York ne bi zahtevali prestola zase. Vseeno pa ni imel namena deliti svoje moči. Posledično se je odločil da bo kronan 30. oktobra 1485 pred njegovo poroko.

Henrik VII. je razveljavil Titulus Regius, s čimer je legitimiral otroke Edvarda IV. in je priznal Edvarda V. kot njegovega predhodnika. 18. januarja 1486 sta se Elizabeta in Henrik VII. poročila v Westministrski opatiji. Elizabeta je bila kronana 25. novembra 1487. Skupaj s Henrikom VII. sta imela sedem otrok, od katerih so štirje preživeli otroštvo:


Čeprav je bila sprva političen dogovor, se je poroka obnesla kot uspešna in oba, Henrik in Elizabeta, sta ljubila drug drugega. Elizabeta ni uveljavljala veliko političnega vpliva kot kraljica zaradi močnega vpliva njene tašče, lady Margarete Beaufort. Po poročanju naj bi bila nežna in prijazna ter velikodušna do svojih sorodnikov, uslužbencev in dobrotnikov. Ko ni bila na uradnih srečanjih je živela mirno življenje v veliki meri stran od politike s svojimi tremi otroki v Eltham palači. Elizabeta Yorška je bila znana lepotica. Od staršev je podedovala svoje svetle lase in polt. Vsi drugi tudorski vladarji so podedovali njene rdečkasto zlate lase, ki so kasneje postali značilnost Tudorske dinastije.

14. novembra 1501 se je Elizabetin 15-letni sin Artur poročil s Katarino Aragonsko, hčerko Ferdinanda II. Aragonskega in Izabele I. Kastiljske. Par se je namestil v gradu Ludlow, tradicionalnem prebivališču valižanskega princa. Artur je umrl aprila 1502. Novica o Arturjevi smrti je povzročila zlom kralja Henrika VII., ki je bil v strahu za svojo dinastijo in v žalovanju nad svojim sinom. Elizabeta ga je potolažila in mu povedala, da je morda bil edini sin svoje matere, vendar je preživel in postal kralj in ga je Bog pustil s sinom in dvema hčerkama in da sta oba še dovolj mlada, da imata še več otrok.

Elizabeta Yorška je zanosila še enkrat in 2. febraurja je rodila hčerko Katarino, ki je umrla sedem dni zatem. Ker je podlegla okužbi po rojstvi Katarine, je Elizabeta umrla 11. februarja, na svoj rojstni dan, stara 37 let. Njen mož in otroci so globoko žalovali njeno smrt.

Henrik Tudor je, da bi obnovil zvezo s Španijo, razmišljal o ponovni poroki s Ivano Kastiljsko (hčerka Ferdinanda II. Aragonskega in Izabele I. Kastiljske), Ivano Neapeljsko (nečakinja Ferdinanda II. Aragonskega) ali z Margaret, vojvodinjo Savojska (svakinja Ivane Kastiljske), vendar je umrl kot vdovec leta 1509.

Henrik VII. je verjetno umrl delno zaradi strtega srca. Dokazi kažejo, da je njegova žalost nad Elizabetino smrtjo trajala več let. Vsako leto 11. februarja je odredil, da se je v cerkvah pola žalna maša, zvonovi se zvonili in 100 sveč se je prižgalo v čast Elizabete Yorške.

Predniki[uredi | uredi kodo]

 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
8. Rihard Conisburgh, 3. grof Cambriški
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
4. Rihard Plantagenet, 3. vojvoda Yorški
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
9. Ana de Mortimer
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
2. Edvard IV. Angleški
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
10. Ralph Neville, 1. grof Westmorlandski
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
5. Cecilija Neville, vojvodinja Yorška
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
11. Joan Beaufort, grofica Westmorlandska
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
1. Elizabeta Yorška
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
12. Sir Rihard Wydevill
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
6. Rihard Woodville, 1. grof Riverski
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
13. Joan Bittlesgate
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
3. Elizabeta Woodville
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
14. Peter, grof St. Polski
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
7. Jacquetta Luxembourška
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
15. Margareta de Baux
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 


Predhodnik: 
Ana Neville
Kraljica Anglije
18. januar 1486 - 11. februar 1503
Naslednik: 
Katarina Aragonska