Wales

Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Skoči na: navigacija, iskanje
Wales
Cymru
Zastava Gwynedd-arms-transparency.png
Geslo: "Cymru am byth" (Wales za vedno)[1]
Himna: "Hen Wlad Fy Nhadau"
"Dežela mojih očetov"
Lega
Lega Walesa v Združenem kraljestvu
Glavno mesto
(in največje mesto)
Cardiff (Caerdydd)
51°29′N, 3°11′W
Uradni jeziki Valižanščina (Cymraeg) angleščina
Demonim Valižani (Cymry)
Upravljanje ustavna monarhija
 -  monarh kraljica Elizabeta II:
 -  premier David Cameron
Wales oblikovan v visokem srednjem veku
 -  Združitev (Gruffydd ap Llywelyn): 1057 
 -  Kip Rhuddlan[2]: 3. marec 1284 
 -  zakoni in ustava Walesa[3]: 1535 
 -  Vlada Walesa[4]: 31. julij 1998 
Površina
 -  skupaj: 20,779 km²  
Prebivalstvo
 -  ocena : 3.063.456 
 -  gostota: 148/km² 
BDP (PKM) ocena 2013
 -  skupaj: £52.070 billion 
 -  na prebivalca: £16,893 
Valuta funt šterling (GBP)
Časovni pas GMT (UTC0)
 -  poletni (DST): BST (UTC+1)
Vrhnja domena (TLD) .uk3
Spletna stran
www.wales.com
Klicna koda +44
Zavetnik sveti David (Sant Dewi)
1 Angleščina je uveljavljena po de facto uporabi. Valižanščina je uradno uveljavljena kot regionalni jezik.
2 Narodna napoved prebivalstva iz Pisarne narodnih statistik.
3 V uporabi je tudi .eu kot del EU. ISO 3166-1 je GB, toda .gb se ne uporablja. Vse naštete domene se uporabljajo v Združenem kraljestvu kot celoti in ne posameznih državah znotraj nje.

Wales (starinsko Valizija, valižansko Cymru; izgovori /ˈkəmri/) je ena od držav, ki sestavljajo Združeno kraljestvo. Čeprav je izraz 'Kneževina Wales', valižansko 'Tywysogaeth Cymru', pogosto rabljen, ga v Walesu mnogi zavračajo, saj valižanski princ nima nobene vloge v upravljanju Walesa. Wales zajema 8,5 odstotkov vse površine združenega kraljestva, v njem pa živi le 5 odstotkov vsega prebivalstva. Približno petina Valižanov še obvlada prvotni keltski valižanski ali kimrijski jezik, število govorcev keltščine pa se nenehno zmanjšuje.

Valižanska nacionalna identiteta med keltskih Briti se je pojavila po rimskem umiku iz Britanije v 5. stoletju in Wales velja za enega od sodobnih keltskih narodov. Llywelyn ap Gruffyddova smrt leta 1282 je zaznamovala zaključek osvojitev Walesa Edvarda I. Angleškega, čeprav je Owain Glyndŵr na kratko obnovi neodvisnost Walesa v začetku 15. stoletja. Celoten Wales je bil priključen Angliji in vključen v angleški pravni sistem v skladu z zakonodajo v aktih Walesa 1535-1542. Prepoznavna valižanska politika se je razvila v 19. stoletju. Valižanski liberalizem, ki ga je Lloyd George ponazoril v začetku 20. stoletja, se je razvil z rastjo socializma in laburistične stranke. Valižanski nacionalni občutek je rasel stoletja; stranka Plaid Cymru je bila ustanovljena leta 1925 in društvo za valižanski jezik leta 1962, v okviru vlade Walesa, zakon 1998, Državni zbor Walesa ima odgovornost za vrsto zadev, na nižji ravni politike.

Ob zori industrijske revolucije je razvoj rudarske in metalurške industrije preoblikoval državo iz kmetijske družbe v industrijski narod. Izkoriščanje South Wales Coalfielda je povzročilo hitro rast prebivalstva Walesa. Dve tretjini prebivalstva danes živi v južnem Walesu, predvsem v in okoli Cardiffa (glavno mesto), Swansea in Newporta in v bližnjih dolinah. Zdaj, ko so tradicionalno izkopavanje premoga in težka industrija te države v zatonu, je gospodarstvo Walesa odvisno od javnega sektorja, lahkih in storitvenih dejavnosti in turizma.

Čeprav Wales natančno izraža svojo politično in družbeno zgodovino s preostalo Veliko Britanijo in velika večina prebivalstva govori angleško, je država ohranila izrazito kulturno identiteto in je uradno dvojezična. Več kot 560.000 govorcev valižanščine živi v Walesu in ta jezik govori večina prebivalstva v delih na severu in zahodu. Od konca 19. stoletja dalje je Wales dobil popularno podobo kot "dežela pesmi", deloma zaradi tradicije eisteddfoda, festivala pesmi in literature. Na številnih mednarodnih športnih dogodkih, kot je svetovno prvenstvo, Svetovni pokal v ragbiju in igrah Commonwealtha, ima Wales svoje nacionalne ekipe, čeprav na olimpijskih igrah valižanski športniki tekmujejo kot del ekipe Velike Britanije. Rugby union je videti kot simbol valižanske identitete in izražanja narodne zavesti.

Plaid Cymru, waleška narodna stranka, se zavzema za neodvisnost od združenega kraljestva. Drugi Valižani si prizadevajo za ustanovitev waleškega parlamenta, na katerega naj bi prešle izvršilne naloge londonske osrednje oblasti. Toda waleški volivci so na referendumu leta 1979 prav tak predlog zavrnili. V britanskem spodnjem domu, kjer je skupno 650 poslancev ima Wales 38 poslancev. Deželo upravlja Welsh Office v glavnem mestu Cardiffu, njegov vodja - državni sekretar za Wales - pa je član britanske vlade.

Galerija[uredi | uredi kodo]

Etimologija[uredi | uredi kodo]

Angleška beseda "Wales" in "Welsh" izhaja iz istega germanskega korena (ednina Walh, množina Walha), ki je sama po sebi izhajala iz imena keltske plemenske konfederacije, ki so jo Rimljani imenovali Volcae in ki se je brez razlikovanja nanašala na vse Kelti in, kasneje, na vse prebivalce rimskega imperija. Staro-angleško govoreči Anglosasi so pričeli uporabljati izraz Wælisc, ko so se obračali na keltske Brite, in Wēalas če se je nanašalo na njihovo ozemlje. Sodobna imena za nekatere kontinentalne evropske dežele (npr. Valonija in Vlaška) in narodi (npr. Vlahi) imajo podobno etimologijo. [5][6][7]

Zgodovinsko gledano, v Veliki Britaniji besede niso bile omejene na sodobni Wales ali na valižanščino, vendar so bile uporabljene za vse kar se veže na Anglosase, povezane z Briti, vključno z drugimi ne-germanskimi ozemlji v Veliki Britaniji (npr. Cornwall) in germanskimi ozemlji, zlasti s povezanimi s keltskimi Briti (npr Walworth v grofiji Durham in Walton v West Yorkshire), kot tudi predmeti, povezani z ne-germanskimi Evropejci, kot je walnut (oreh).

Sodobno valižansko ime za Wales je Cymry in Cymru. Te besede (izgovori [kəm.rɨ]) so potomke iz britske besede combrogi, kar pomeni "rojak". Uporaba besede Cymry kot samoimenovanje izhaja iz post-rimske dobe, odnosa med valižanščino z britsko govorečimi ljudstvi severne Anglije in južne Škotske, narodi "Yr Hen Ogledd" (angleško: The Old North). Poudarjeno je tudi prepričanje, da so bili Valižani in "Možje iz severa" en narod, ki se je razlikoval od drugih narodov. [8] Zlasti izraz ni bil uporabljen za Kornvolce ali Bretonce, ki imajo podobno dediščino, kulturo in jezik kot Valižani in Možje iz severa. Beseda se je uveljavila kot samostojen opis verjetno pred 7. stoletjem. To je potrjeno v pesmi hvalnici za kralja Cadwallon ap Cadfana (Moliant Cadwallon, Afan Ferddig) c. 633. V valižanski literaturi je bila beseda Cymry uporabljena ves srednji vek za opis Valižanov, čeprav se je starejši, bolj splošen izraz Briti še naprej uporabljal za opis katerega koli od Britskih narodov (vključno z Valižanov) in je bil pogostejši literarni izraz do c. 1100. Nato je Cymry prevladala kot sklicevanje na Valižane. Do c. 1560 je bila beseda napisana Kymry ali Cymry, ne glede na to ali je za ljudi ali njihovo domovino. [9]

V latinizirani obliki teh imen, Cambrian, Cambric in Cambria, je preživelo manj razširjenih alternativnih imen za Wales, valižanščino in valižanske ljudi. Primeri vključujejo Cambrijsko hribovje (ki pokrivajo velik del Walesa in so dale svoje ime kambriju, geološko obdobje), časopis Cambrian News in organizaciji Cambrian Airways, Cambrian Railways, Cambrian Aarcheological Association in Royal Cambrian Academy of Art. Zunaj Walesa, povezana oblika preživi kot ime Cumbria na severozahodu Anglije, ki je bila nekoč del Yr Hen Ogledd. Kumbrijščina, za katero menijo, da je bila tesno povezana z Valižani, so govorili na tem območju do izumrtja okoli 12. stoletja. Ta oblika se pojavi tudi v času literarnih referenc, kot psevdozgodovinsko Historia Regum Britanniae, Geoffreya Monmoutha, kjer je lik Camber opisan kot istoimenski kralj Cymru.

Zgodovina[uredi | uredi kodo]

Glavni članek: Zgodovina Walesa.

Prazgodovina[uredi | uredi kodo]

alt = Nizek travnat kupček z vhodom v središču, ki ga uokvirjajo kiklopski kamni.

Wales je bil poseljen s sodobnim človekom vsaj 29.000 let. [10] Kontinuirana človekova naselitev je od konca zadnje ledene dobe, med 12.000 in 10.000 leti pred sedanjostjo, ko so se mezolitski lovci in nabiralci iz srednje Evrope začeli seliti v Veliko Britanijo. V tistem času je bila gladina morja precej nižja kot danes in plitvejši del tega, kar je zdaj v Severnem morju, je bilo kopno. Vzhodna obala današnje Anglije in obale današnje Danske, Nemčije in na Nizozemske so bile povezane z nekdanjim kopnim znanim kot Doggerland, ki je tvoril britanski polotok na evropski celini. Wales je brez ledenikov za približno 10.250 let pred sedanjostjo, toplejše podnebje je omogočilo, da je površina postala močno pokrita z gozdom. Post-glacialni dvig morske gladine je ločil Wales in Irsko in ustvaril Irsko morje. Doggerland bila potopljena s Severnim morjem in 8.000 let pred sedanjostjo je britanski polotok postal otok. [11] Do začetka neolitika (cca. 6.000 pred sedanjostjo) je bila morska gladina v Bristolskem zalivu še vedno približno 10 metrov nižja kot danes. John Davies ima teorijo, da zgodba o Cantre'r Gwaelodovi potopitvi in zgodba v Mabinogionu, kaže, da je bila voda med Walesom in Irsko vse ožja in plitvejša in da to lahko kaže na oddaljen spomin ljudi na ta čas.

Neolitske kolonisti so se integrirali z avtohtonimi prebivalci, postopoma spremenili svoj način življenja iz nomadskega lovca in nabiralca in postali okoli 6000 pred sedanjostjo kmetovalci - Neolitska revolucija. Ti so izkrčili gozdove za vzpostavitev pašnikov, kultivirali zemljišče, razvili nove tehnologije, kot so proizvodnja keramike in tekstila in zgradili kromlehe, gomile kot je Pentre Ifan, Bryn Celli Ddu in Parc Cwm long cairn med okoli 5800 in 5500 pred sedanjostjo.[12] Skupaj z ljudmi, ki so živeli po vsej Veliki Britaniji, so v naslednjih stoletjih ljudje, ki so živeli v današnjem Walesu izmenjali ideje bronaste in železne dobe keltske kulture. Po John T. Koch in drugih, je bil Wales v pozni bronasti dobi del mreže pomorske trgovine in kulture, ki je vključevala tudi druge keltske narode v Angliji, Franciji, Španiji in na Portugalskem, kjer so bili razviti keltski jeziki. [13] To stališče je v nasprotju s tistim, da imajo keltski jeziki svoj izvor na vzhodu v halštatski kulturi. V času rimske invazije na Veliko Britanijo se je površina sodobnega Wales v naslednjih stoletjih razdelila med plemena Deceangli, Ordovici, Cornovi, Demetaji in Siluri.

Rimska doba[uredi | uredi kodo]

Roman.Wales.Forts.Fortlets.Roads.jpg

Rimska osvojitev Walesa se je začela v letu 48 n. št. in se je končala v 30 letih. Rimska oblast je trajala več kot 300 let. Kampanje osvajanj so najbolj znana lastnost Walesa v rimski dobi, ker je bil živahen, toda na koncu neuspešen, zaščititi svojo domovin od dveh domorodnih plemen: Silurov in Ordovicov. Rimska oblast v Walesu je bila vojaška okupacija, razen v južni obalni regiji South Wales, vzhodno od polotoka Gower, kjer je zapuščina romanizacije. [14] Edino mesto v Walesu, ki so ga ustanovili Rimljani v Južnem Walesu je bil Caerwent. Oba, Caerwent in Carmarthen, tudi v južnem Walesu, sta postala rimski civitates. Wales je imel bogato mineralno bogastvo. Rimljani so uporabili svoje inženirske tehnologije za pridobivanje velikih količin zlata, bakra in svinca, kot tudi skromne količine nekaterih drugih kovin, kot so cink in srebro. [36] Rimski gospodarski razvoj je bil skoncentrirana v jugovzhodni Britaniji, v Walesu pa ni bilo večjih industrij. To je v bila veliki meri stvar okoliščin, da v Walesu nobeden od potrebnih materialov ni bil v primerni kombinaciji, bil je gozdnat, gorat in ni bil primeren za industrializacijo. Čeprav je latinščina postala uradni jezik v Walesu, so ljudje večinoma še vedno govorili v britščini. Medtem ko romanizacija ni bila popolna, je zgornji razred začel razmišljati kot Rimljani, še posebej po odloku 212, ki je podelil rimsko državljanstvo vsem svobodnim ljudem po vsem cesarstvu. Poleg tega je romanski vpliv prodrl s širjenjem krščanstva, ki je pridobilo veliko privržencev po tem, ko je bilo to dovoljeno leta 313.

 Obrabljen okrogel kovanec s profilom človeka, ki nosi tanek naglavni trak z napisom MCMAXI MSPFA in z drugimi črkami
Kovanc Magnus Maximus

Zgodnji zgodovinarji, vključno duhovnik Gildas iz 6. stoletja, so ugotovili, 383 kot pomembno točko v zgodovini Walesa in je navedeno v literaturi kot osnova več srednjeveškim kraljevim dinastijam. V tem letu je rimski general Magnus Maximus ali Macsen Wledig, odstranil vse vojake in višjih administratorjev iz zahodne in severne Britanije, kot začetek uspešne cesarske moči. Še naprej so Britaniji odločali iz Galije. [15][16] Gildas, piše približno 540 pravi, da je Maximus odšel iz Britanije in z njim vsi od rimskih vojakov, oboroženih tolp, guvernerji in cvet njihove mladosti se ni nikoli vrnil. Njegov praktikum je bil prenos lokalne oblasti lokalnim vladarjem. Najzgodnejši valižanski rodovniki dajejo Maximusu vlogo ustanovnega očeta več kraljevih dinastij, vključno s Powys in Gwent. Prav ta prenos oblasti je bil povod za prepričanje, da je bil oče valižanskega naroda. Kot predhodnika valižanskega kralja je dal postaviti Steber Eliseg, skoraj 500 let po tem, ko je zapustil Veliko Britanijo in figure v seznamu petnajst ljudstev Walesa.

Post rimska doba[uredi | uredi kodo]

Britanija v letu 500: Območja v roza so naseljeni s keltskimi Briti, tu označeno Welsh. Svetlo modra območja na vzhodu so bila pod nadzorom Germanov, medtem ko so bledo zelene površine na severu naseljevali Galci in Pikti.

400 letno obdobje po propadu rimske vladavine je v zgodovini Walesa najtežje razložiti. Po rimskem odhodu iz Britanije leta 410, so veliko nižin na vzhodu in jugovzhodu preplavili različnih germanski narodi. Pred obsežnih študij porazdelitve R1b Y-DNK subclades, so nekateri že trdili, da so rojene Brite izpodrinili vsiljivci. [17] Ta ideja je bila zavržena z dokazi, da populacija predvsem izvira iz halštatskega obdobja, verjetno poznega neolitika ali zgodnjega mezolitika z nekaj anglosaškimi izvornimi prispevki. [18] Od leta 500 je bilo ozemlje, ki bo postalo Wales, razdeljeno na več svobodnih anglosaških kraljestev. Kraljestva Gwynedd, Powys, Dyfed in Seisyll, Morgannwg in Gwent so se pojavila kot neodvisne valižanske države. Arheološki dokazi v državah Beneluksa in kar naj bi postala Anglija kažejo zgodnje anglosaške migracije v Veliko Britanijo med letoma 500 do 550, kar se sklada s frankovskimi kronikami. John Davies opozarja, da je to v skladu z zmago Britov na Badon Hillu, pripisano Arturju iz Nennija. To vztrajno preživetje rimskih Britov in njihovih potomcev v zahodnih kraljestvih, naj bi postalo temelj tega, kar zdaj poznamo kot Wales. Z izgubo nižin, angleškega kraljestva Mercija in Nortumbrije, kasneje Wessexa, borbe z Powysi, Gwenti in Gwyneddi, je določilo mejo med obema narodoma.

Potem ko je v 6. in začetku 7. stoletja Mercija izgubila veliko tega, kar je zdaj West Midlands, je v poznem sedmem stoletju Powys preverjal napredek Mercije. Aethelbald iz Mercije je branil pred kratkim pridobljena ozemlja in zgradili 64 km dolg obrambni nasip imenovan Wat's Dyke. Druga teorija, po datiranju z ogljikom postavi obstoj nasipa 300 let prej; lahko da so ga zgradili post-rimski vladarji Wroxetera. [48] Zdi se, da je kralj Offa iz Mercije dal pobudo za večja zemeljska dela, ki so danes znana kot Offa's Dyke (Clawdd Offa). John Davies je zapisa ol Cyril Foxovi študiji o Offa's Dyke: »Pri načrtovanju tega, je bil dosežen sporazum o posvetovanju kraljev Powys in Gwent. Na Long Mountain blizu Trelystana nasip zavije proti vzhodu, zapusti rodovitna pobočja v rokah Valižanov blizu Rhiwabona, saj je bilo načrtovano, da se zagotovi, da Cadell ap Brochwel obdrži posest trdnjave Penygadden«. In, Offa je nasip zgradil »na vzhodnem grebenu soteske, očitno z namenom, ker se je zavedal, da je reka Wye in njen promet pripadala kraljestvu Gwent.« [19] Vendar pa je Foxova interpretacija obeh dolžin in namen Dyka predmet več nedavnih raziskav. Offa's Dyke je v veliki meri ostala meja med valižanščino in angleščino, čeprav so Valižani v 12. stoletju zasedli območje med Dee (Afon Dyfrdwy) in Conwy znan nato kot Y Berfeddwlad. Od 8. stoletja je bila v veliki meri določena vzhodna meja z Anglosasi.

Leta 853 so v Anglesey vdrli Vikingi, leta 856 je Rhodri Mawr premagal in ubil svojega vodjo, Gorma. Briti iz Walesa so kasneje sklenili mir z Vikingi in Anarawd ap Rhodri, kralj Gwynedda, je skupaj z njimi zasedel sever Nortumbrije. [20] Ta zveza je kasneje razpadla in Anarawd je dosegel dogovor z Alfredom, kraljem Wessexa, s katerim se je boril proti zahodnim Valižanom. V skladu z Annales Cambriae (zgodnji srednjeveški tekst v latinščini, ki predstavlja letopis Walesa in sosednjih držav in opisuje dogodke od 447 do 954), v letu 894 »pride Anarawd z Angleži opustoši deželo Ceredigion in Ystrad Tywi.« [21]

Srednjeveški Wales[uredi | uredi kodo]

Kronanje Hywel Dda

Južni in vzhodni del Velike Britanije je izgubil angleška naselja in postal v valižanščini znan kot Lloegyr (modernna valižanščina Lloegr), ki bi lahko nastal iz kraljestva Mercija, in ki se nanaša na Anglijo kot celoto. Germani, ki sedaj prevladujejo v deželi, so se vedno imenovali Saeson ali Sasi. Anglosasi so imenovali rimske-brite "Walha", kar pomeni "romanizirani tujec" ali "tujec".] Valižani se še naprej v srednjem veku imenujejo Brythoniaid (Briti ali Britoni), čeprav prvi pisni dokaz uporabe Cymru in y Cymry najdemo v hvalnici Cadwallon ap Cadfan (Moliant Cadwallon, avtor Afan Ferdig) c. 633. V Armes Prydain, domneva, da je napisana okoli 930-942, se besede Cymry in Cymro uporabljajo zelo pogosto (15-krat). So pa ljudje iz anglosaških naselij postopoma začeli sprejmati ime Cymry namesto Brythoniaid.

 na travnatem griču stojita pravokotni utrdbi. Ena na levi je ruševina, desna kaže celotno obzidje.
Grad Dolwyddelan – zgradil ga je princ Llywelyn ab Iorwerth v zgodnjem 13. st. za nadzor poti skozi Gwynedd

Od 800-ih dalje, serija dinastičnih porok privede do Rhodri Mawrovega (r. 844-77) dedovanja Gwynedda in Powysa. Njegovi sinovi so ustanovili tri glavne dinastije (Aberffraw za Gwynedd, Dinefwr za Deheubarth in Mathrafal za Powys). Rhodrijev vnuk Hywel Dda (r. 900-50) je leta 930 ustanovil Deheubarth od dediščine njegove mame in očeta v Dyfedu in Seisyllwgu, razlastiv Aberffraw dinastijo iz Gwynedda in Powysa in nato kodificiral Valižanski zakon v 940-ih. Maredudd ab Owain (r. 986-99) iz Deheubartha (Hywelov vnuk), je (spet) prevzel linijo Aberffraw iz nadzora Gwynedda in Powysa.

Mareduddov pravnuk (s svojo hčerko princeso Angharad) Gruffydd ap Llywelyn (r. 1039-1063) je osvojil kraljestvo bratranca iz njegove baze v Powysu in celo razširil svojo oblast v Anglijo. Zgodovinar John Davies pravi, da je Gruffydd »edini valižanski kralj, ki je vedno odločal v celotnem območju Walesa ... Tako je od približno 1057 do svoje smrti leta 1063, celoten Wales priznal vladarja Gruffudd ap Llywelyna. Približno sedem kratkih let je bil Wales enoten, pod enim vladarjem, ki je bil podvig brez primere, niti nasledstva.« Owain Gwynedd (1100-1170) iz linije Aberffraw, je bil prvi valižanski vladar, ki je uporabil naslov princeps Wallensium (valižanski princ), naziv glede na njegovo zmago na Berwyn Mountains, po Johnu Daviesu.

Kip moža v tuniki in kratkem ogrinjalu prekrižanem na desni rami, iz belega kamna. Figura stoji v zaprtem prostoru s hrbtom ob obokanem oknu, ima navzdol obrnjen meč v desni roki in zvitek v levici.
Kip Owain Glyndŵr (ca 1354 ali 1359 – ca 1416) v mestni hiši v Cardiffu

V štirih letih v bitki pri Hastingsu v Angliji so bili popolnoma podjarmljeni od Normanov. Viljem I. Angleški je imenoval vrsto graščakov in jih razvrstil z njihovimi najmočnejšimi bojevniki ob meji z Walesom, meji, določeni le na vzhodu. To obmejno območje in vse angleške posesti gospostva v Walesu, je postalo znano kot Marchia Wallie, Valižanska Marka, v kateri so bili mejni grofje predmet niti angleškega niti valižanskega prava. [22] Območje Marke se je spreminjala kot je potekala usoda mejnih grofov in valižanskih knezov. [23] Marka Wales, ki je obstaja več kot 450 let, je bila odpravljena v skladu z Acts of Union, leta 1536. [24]

Owain Gwynedda vnuk, Llywelyn Fawr (1173-1240), je leta 1215 s silo prevzel koncesije prek Magne Carte in leta 1216 pridobil zvestobo drugih valižanskih gospodov na koncilu v Aberdyfiju, postal prvi Prince of Wales. Njegov vnuk Llywelyn ap Gruffudd je bil tudi priznan kot Prince of Wales od Henrika III. s pogodbo iz Montgomeryja leta 1267. Kasneje je zaporedje sporov, vključno z zaporno kaznijo Llywelynove žene Eleanor, hčere Simona de Montforta, pripeljalo do prvega vdora kralja Edvarda I. Angleškega. Posledica vojaškega poraza je bila pogodba iz Aberconwyja iz leta 1277, ki je določila Llywelynovo zvestobo Angliji. Mir je bil kratkotrajen in z Edardovo osvojitvijo leta 1282, je bila oblast valižanskih knezov trajno končana. S smrtjo Llywelyna in usmrtitvijo njegovega brata, princa Dafydda, je nekaj preostalih valižanskih gospodov poklono svoje ozemlje Edwardu I. Llywelynovo glavo so nosili po Londonu na kopju; njegova hči Gwenllian (še dojenček) je bila zaklenjena v samostanu v Sempringhamu, kjer je ostala do svoje smrti 54 let pozneje. [25]

Grad Caernarfon, rojstni kraj Edvarda II. Angleškega

Da bi pomagal ohraniti svojo prevlado, je Edvard zgradil vrsto velikih kamnitih gradov: Beaumaris, Caernarfon in Conwy. Njegov sin, bodoči kralj Edvard II. Angleški, se je rodil v novem gradu Caernarfon leta 1284. Postal je prvi angleški Prince of Wales a šele leta 1301. Apokrifna zgodba, da je Edvard prevaral Valižane, in jim ponudil v Walesu rojenega princa, ki bi lahko govoril ne angleško, bila prvič zabeležena leta 1584. Naslov in dohodek je prihajal iz severno-zahodnega dela Walesa znanega kot Kneževina Wales, do zakona o uniji (1536), po katerem se je izraz kneževina uporabljal za celotni Wales. [26][27] Po neuspelem uporu Madog ap Llywelyna v letih 1294-95, ki je sebe nazival Prince of Wales v dokumentu Penmachno, in je dvignil Llywelyn Bren (1316), je bil naslednji velik upor, ki ga je vodil Owain Glyndŵr proti Henriku IV. Angleškem. Leta 1404 je bil Owain Glyndŵr okronan za valižanskega princa v prisotnosti odposlancev iz Francije, Španije in Škotske. Glyndŵr je nato hodil na parlamentarne skupščine v več valižanskih mestih, vključno Machynlleth. Toda upor ni uspel in Owain je šel v ilegalo leta 1412. Mir je bil v obnovljen leta 1415. Čeprav je Statut Rhuddlan iz leta 1284 zagotovil ustavno podlago za post-zasedene vlade Kneževine Severni Wales od 1284 do 1536, ni bilo formalne unije do leta 1536. [69] Kmalu za Valižanskim zakonom, ki so ga še naprej uporabljali v Walesu po osvojitvi Normanov, je bil v celoti nadomeščen z angleškim pravom, pod katerimi je postal znana kot Akta Unije.[28]

Industrijski Wales[uredi | uredi kodo]

Dowlais Ironworks (1840), avtor George Childs (1798–1875)

Pred britansko industrijsko revolucijo med letoma 1750 in 1850, v kateri je gospodarstvo hitro rastlo, so bili znaki male industrije razpršeni po Walesu. Ta industrija je bila povezana s kmetijstvom, kot mlini, izdelava volnenih tkanin, do rudarstva. Do industrijske revolucije je bil Wales vedno odvisen od kmetijske proizvodnje. Nastajajoče industrijsko obdobje se je začelo okoli razvoja taljenja bakra v območju Swansea. Z dostopom do lokalnih nahajališč premoga in izgradnjo pristanišč, so lahko izkoristili cornwallske rudnike bakra, bakrene sedimente so pridobivali iz takrat največjega rudnika bakra na svetu v gorovju Parys na Angleseyu, Swansea pa se je razvil v glavni center za taljenje barvnih kovin na svetu v 19. stoletju. Druga kovinska industrija, ki se je širila v Walesu, je bila taljenje železa. Proizvodnjo železa je postala razširjena tako na severu kot jugu države. Na severu Walesa je bila pomembna industrija John Wilkinsonova železarna v Bershamu, na jugu je bil ustanovljen drug center metalurgije v Merthyr Tydfil, kjer so bile štiri železarne v Dowlais, Cyfarthfa, Plymouth in Penydarren in postal najpomembnejše središče proizvodnje železa v Walesu. Leta 1820 je južni Wales sam predstavljal 40% vsega izdelanega surovega železa v Veliki Britaniji.

Penrhyn Slate Quarries, 1852

V poznem 18. stoletju so se začeli hitro širiti kamnolomi skrilavca, predvsem v severnem Walesu. Penrhyn Quarry, ki ga je odprl leta 1770 Richard Pennant, je zaposloval 15.000 ljudi konec 19. stoletja, skupaj s kamnolomom Dinorwic, je obvladoval valižansko trgovino skrilavca. Čeprav so bili kamnolomi skrilavca opisani kot »najbolj valižanska industrija«, je bilo premogovništvo eden od industrijskih sinonimov za Wales in njegove ljudi. Sprva so premog izkoriščali za zagotavljanje energije za lokalno kovinsko industrijo, je z odprtjem sistemov kanalov in kasneje železnic, valižansko premogovništvo zacvetelo. Ker so bila premogova nahajališča v južnem Walesu predvsem v gorskih dolinah okoli Aberdareja in kasneje Rhondda, so pristanišča Swansea, Cardiff in kasneje Penarth prerasla v svetovne izvoznike premoga. Skupaj s tem je naraščalo tudi prebivalstvo. NA vrhuncu leta 1913 je Wales proizvajal skoraj 61 milijonov ton premoga. Prav tako so bila pomembna nahajališča premoga na severovzhodu države, še posebej v okolici Wrexhama. [29] Čeprav je bil Wales odvisen od proizvodnje investicijskega blaga namesto potrošnih dobrin, je imel nekaj kvalificiranih obrtnikov in rokodelcev v delavnicah v Birminghamu in Sheffieldu v Angliji in nekaj tovarn končnih proizvodov.

Moderni Wales[uredi | uredi kodo]

Bitka pri Mametz Woodu, avtor Christopher Williams (1918)

Zgodovinar Kenneth Morgan opisuje Wales na predvečer prve svetovne vojne kot »relativno spokojen, samozavesten in uspešen narod«. Črpanje premoga se je še naprej povečevalo, Rhondda Valley je bil na vrhu s 9,6 milijona ton premoga v letu 1913. [30] Izbruh prve svetovne vojne (1914-1918) je Wales, ki je bil del Združenega kraljestva, dočakal s sovražnostjo do Nemčije. 272.924 valižanskih mož je služilo v vojni, kar je predstavljalo 21,5% moškega prebivalstva. [79] Od tega je bilo ubitih približno 35.000. Dve najbolj opazni bitki v vojni z vključenimi valižanskimi silami so bile tiste v Mametz Woodu, Bitka na Somi (1916) in bitka pri Passchendaele.

Prva četrtina 20. stoletja je bil tudi premik na političnem prizorišču Walesa. Od leta 1865, ko je liberalna stranka imela parlamentarno večino v Walesu in po splošnih volitvah leta 1906, je samo en neliberalni poslanec, Keir Hardie iz Merthyr Tydfila, predstavljal valižansko volilno enoto v Westminstru. Kljub temu so se leta 1906 začela industrijska nesoglasja in politična bojevitost je spodkopala liberalno soglasje v južnih nahajališčih premoga. Leta 1916 je David Lloyd George postal prvi Valižan, ki je postal premier Britanije, ko je postal vodja koalicijske vlade. [31] V decembru 1918 je bil Lloyd George ponovno izvoljen na čelu konservativcev, ki so prevladovali v koalicijski vladi. Njegovo slabo ravnanje s stavko rudarjev premoga leta 1919 je bil ključni dejavnik pri uničevanju podpore liberalni stranki v južnem Walesu. Industrijski delavci Walesa so se začeli premikati v smeri nove politične organizacije ki se zdaj imenuje stranka dela in jo je ustanovil Hardie in drugi, da bi zagotovili izvoljenega predstavnika delavskega razreda. Ko je leta 1908 Rudarska federacija Velike Britanije postala pridružena laburistični stranki, so bili štirje laburistični kandidati sponzorirani od rudarjev, vsi izvoljeni poslanci. Do leta 1922 je bila polovica valižanskih sedežev v Westminstru v lasti laburističnih politikov, kar je bil začetek hegemonije dela, ki bo obvladovala Wales v 21. stoletju.

Kljub gospodarski rasti v prvih dveh desetletjih 20. stoletja, od začetka 1920 do konca 1930, je valižanska industrija prestala dolgotrajen padec, kar je pripeljalo do brezposelnosti in revščine v dolini Južni Wales. [32] Prvič v stoletjih se je število prebivalcev Walesa začelo zmanjševati; nadloga brezposelnosti se je samo povečala s proizvodnimi zahtevami druge svetovne vojne. Druga svetovna vojna (1939-1945) je videl Valižane kot serviserje, ženske so se borile v vseh večjih področjih vojne, okoli 15.000 od njih je bilo ubitih. Bombardiranje je prineslo izgubo velikega števila življenj, ko so se nemška letala usmerila na doke Swansea, Cardiffa in Pembrokea. Po letu 1943 je bilo, zaradi pomanjkanja delovne sile, poslano na delo v rudnike premoga 10% valižanskih nabornikov, starih 18 let; postali so znani kot Bevin Boys. Pacifistične številke med obema vojnama so bile precej nizke, še posebej v drugi svetovni vojni, ki je bila videti kot boj proti fašizmu. Od političnih strank, ki so delovale v Walesu, je le Plaid Cymru zavzela nevtralno stališče, češ da gre za »imperialistično vojna«.

20. stoletje prinese oživitev valižanskega nacionalnega občutka. Plaid Cymru je bila ustanovljena leta 1925, prizadevala si je za večjo avtonomijo ali neodvisnost od preostalega Združenega kraljestva. [33] Leta 1955 se izraz Anglija in Wales običajno opisuje kot območje, za katerega se uporablja angleško pravo, Cardiff je bil razglašen za glavno mesto Walesa. Cymdeithas yr Iaith Gymraeg (Združenje za valižanščino) je bilo ustanovljeno leta 1962, kot odgovor na strahove, da bi jezik kmalu izumrl. [34] Nacionalistično mnenje je zraslo po poplavah v dolini Tryweryn leta 1965 in ustvarilo rezervoar za oskrbo z vodo angleškega mesta Liverpool. [35] Kljub temu, da je 35 valižanskih poslancev od 36 glasovalo proti predlogu zakona, z drugimi vzdržanimi, je parlament še vedno sprejel zakon in vas Capel Celyn je bila potopljena. Oba, Free Wales Army in Mudiad Amddiffyn Cymru (valižansko obrambno gibanje, skrajšano MAC), sta nastala kot neposredna posledica uničenja Tryweryna v akciji iz leta 1963. [36] V letih do investiture princa Charlesa kot valižanskega princa leta 1969, so bili odgovorni za številne bombne eksplozije, uničenje vodnih cevi, davčnih in drugih uradov in dela jezu na novi zajezitvi Clywedog, projekta v Montgomeryshireu, ki se je gradil za oskrbo z vodo za angleški Midlands. [37][38] Leta 1966 je Carmarthen Parliamentary seat osvojil Gwynfor Evans na vzporednih volitvah, prvi parlamentarni sedež Plaid Cymru. V nadaljevanju leta je bil Wales in Berwick Act 1746 razveljavljen in legalna opredelitev Walesa in meje z Anglijo določene. [39]

Do konca leta 1960 je regionalna politika prinašala podjetjem v prikrajšanih območjih Walesa finančne spodbude, kar se je izkazalo za zelo uspešno diverzifikacijo industrijske pokrajine. Ta politika se je začela leta 1934, bila okrepljena z izgradnjo industrijskih posestev in izboljšanjem prometnih komunikacij, predvsem avtoceste M4, ki povezuje Wales neposredno z Londonom. Veljalo je prepričanje, da je bil temelj za stabilno gospodarsko rast v tem obdobju trdno zasidran v Walesu, vendar so se ti pogledi izkazali za preveč optimistične po recesija v zgodnjih 1980-ih in videli propad precej proizvodne baze, ki je bila zgrajena v zadnjih štiridesetih letih.

Prvi referendum leta 1979, v katerem so valižanski volivci glasovali o oblikovanju Državnega zbora Walesa, je prinesel veliko večino "ne" glasov. [40] Vendar pa je leta 1997 referendum o istem vprašanju prinesel "da", čeprav z zelo tesno večino. Državni zbor Walesa (Cynulliad Cenedlaethol Cymru) je bil sestavljen v letu 1999 (po Government of Wales Act 1998) in ima moč, da preveri državni proračun Walesa, čeprav si parlament UK pridržuje pravico, da določi omejitve valižanske pristojnosti.

Vlade Združenega kraljestva in Walesa skoraj vedno opredelijo Wales kot državo. [41][42] Valižanska vlada pravi: »Wales ni kneževina. Čeprav smo se združili z Anglijo po kopnem in smo del Velike Britanije, je Wales samostojna država.« Naslov Prince of Wales še vedno prinaša nesojeni britanski prestol, ki ga trenutno ima princ Charles. Vendar pa Prince of Wales nima ustavne vloge v sodobnem Walesu.

Geografija[uredi | uredi kodo]

Snowdon, Gwynedd, najvišja gora v Walesu
Karta Walesa. Iz Orteliusa: Theatrum Orbis Terrarum c.1574.
Glavni članek: Geografija Walesa.

Wales je v glavnem gorata država na zahodni strani osrednjega juga Velike Britanije. [43] Velik je približno 270 km v smeri sever-jug in 97 km v smeri vzhod-zahod ali približno 20.779 km2. [44][45]Wales meji na Anglijo na vzhodu in na morje v vseh drugih smereh: Irsko morje na severu in zahodu, kanal Sv. Jurija in Keltsko morje na jugozahodu in Bristolski zaliv na jugu. Wales ima okoli 2700 km obale (pri srednjem nivoju visoke vode), vključno s celino, Anglesey in Holyhead. Ima več kot 50 otokov, največji je Anglesey na severozahodu.

Velik del Walesa je razgiban in gorat, predvsem na severu in v centralnem delu. Gore so bile oblikovane v času zadnje ledene dobe, v času poledenitve Devensian. Najvišje gore v Walesu so v Snowdonia (Eryri), od katerih je pet višjih kot 1.000 m. Najvišja med njimi je Snowdon (Yr Wyddfa) s 1.085 m. 14 valižanskih gora, ali 15, če štejemo še Garnedd Uchaf, so pogosto neupoštevane zaradi nizke topografske pomembnosti - več kot 910 m visoke so znani pod skupnim imenom valižanskih 3000 in se nahajajo na majhnem prostoru na severozahodu.

Najvišja zunaj 3000-ih je Aran Fawddwy z 905 m, na jugu Snowdonie. Brecon Beacons (Bannau Brycheiniog) je na jugu (najvišja točka Pen y Fan ima 886 m) in še Cambrijsko hribovje v Mid Wales. Najvišje točka je Pumlumon s 752 metrov.

Topografska karta Walesa:
  Topografija nad 600 m
  Narodni parki Anglije in Walesa

Wales ima tri narodne parke: Snowdonia, Brecon Beacons in Obala Pembrokeshire. Ima pet področij izjemne naravne lepote; Območje Anglesey, Clwydian Range in Dolina Dee, Polotok Gower, Polotok Llŷn in Dolina Wye. [46] Polotok Gower je bil prvo območje v Združenem kraljestvu, ki je bil leta 1956 določen kot območje izjemne naravne lepote. 42% obale južnega in zahodnega Walesa je določena kot Heritage Coast (obala dediščine), s 13 posebnimi pasovi obale, ki jih upravlja Natural Resources Wales (naslednica urada Deželnega sveta za Wales). [47] Od leta 2012 ima obala Walesa 43 Modrih zastav plaže in 5 Modrih zastav marin. Kljub svoji dediščini in nagrajenim plažam, so te pogosto razstrelili s Atlantika westerlies / jug westerlies, da so v preteklih letih, so nepovratni in razbili več plovil. V noči na 25. oktober 1859, je bilo ob obali Walesa uničenih več kot 110 ladij, ko je pihal orkan iz Atlantika. Več kot 800 življenj je bilo izgubljenih v vsej Veliki Britaniji zaradi neurja, vendar je bila največja tragedija potopitev Riyal Charter ob obali Anglesey, v kateri je umrlo 459 ljudi. [48] Število razbitin okoli obale Walesa je doseglo vrhunec v 19. stoletju z več kot 100 plovili in okoli 78 mrtvimi mornarji na leto. Vojaške pomorske izgube so se dogajale blizu Holyheada, Milford Havena in Swansea. Zaradi čeri in neosvetljenih otokov, sta Anglesey in Pembrokeshire še vedno znana po ladijskih razbitinah, precej škode je povzročilo razlitje nafte v morje ob poškodbi Sea Empress leta 1996. [49] Prva meja med Walesom in Anglijo je bila conska meja, razen okoli reke Wye, ki je bila najprej sprejeta meja. Offa's Dyke naj bi tvoril zgodnje ločeno linijo vendar je to onemogočil Gruffudd ap Llewellyn, ki je predelal zemljišča onkraj nasipa. Akt o Uniji iz leta 1536 je oblikoval linearno mejo, ki se je raztezala od izliva Dee do izliva Wye. Tudi po Aktu o Uniji je precejšen del meje ostal nejasen in premičen do Welsh Sunday Closing act iz leta 1881, ki je prisilil lokalna podjetja, da so se odločala pravo katere države bodo sprejeli ali valižansko ali angleško pravo.

Llyn y Fan Fawr, Powys, znotraj narodnega parka Brecon Beacons

Sedem čudes Walesa je seznam v doggerel verzih za verjetno sedem geografskih in kulturnih znamenitosti Walesa, sestavljen v poznem 18. stoletju pod vplivom angleškega turizma. Vsa "čudesa" so v severnem Walesu: Snowdon (najvišja gora), Gresford zvonovi (potrkavanje zvonov v srednjeveški cerkvi Vseh svetih v Gresfordu), most Llangollen (zgrajen leta 1347 preko reke Dee), St Winefride's Well (romarsko mesto pri Holywellu) v Flintshireu, zvonik Wrexham (Wrecsam) (stolp cerkve St Giles iz 16. stoletja), tisa Overton (starodavna tisa pri cerkvi sv. Marije v Overton-on-Dee) in Pistyll Rhaeadr – 73 m visok slap.

Geologija[uredi | uredi kodo]

Najzgodnejša geološka doba paleozoika je kambrij, ki je dobil ime po Cambrijskem hribovju, kjer so geologi prvič ugotovili kambrijske ostanke. [50][51] V evolucijskih študijah je kambrij obdobje, ko se je pojavila večina glavnih skupin kompleksnih živali (kambrijska eksplozija). Starejšim kamninam, na katerih temeljijo kambrijske v Walesu, manjkalo fosili, ki bi jih lahko uporabili za razlikovanje različnih skupine in so bile označene kot predkambrijske.

V sredini 19. stoletja sta dva pomembna geologa, Roderick Murchison in Adam Sedgwick (ki je prvi predlagal ime kambrij za dobo), neodvisno uporabila svoje študije o geologiji Walesa in oblikovala določena načela stratigrafije in paleontologije. Naslednji dve obdobji iz paleozoiske dobe, ordovicij in silur, so poimenovali po starodavnih keltskih plemenih s tega območja, kar temelji na delih Murchisona in Sedgwicka. [52][53]

Podnebje[uredi | uredi kodo]

Wales se nahaja v severnem zmernem pasu. Ima spremenljivo, morsko klimo in je ena izmed najbolj vlažnih držav v Evropi. Valižansko vreme je pogosto oblačno, mokro in vetrovno, s toplimi poletji in blagimi zimami. Dolgi poletni dnevi in kratki zimski izhajajo iz severnih zemljepisnih širin (med 53 ° 43 's in 51 ° 38' N). Aberystwyth sredi zahodne obale ima skoraj 17 ur dneva ob poletnem solsticiju, pozimi pa pade na nekaj več kot sedem in pol ur.Široke geografske razlike v državi povzročajo lokalne razlike v soncu, dežju in temperaturah. Povprečne letne obalne temperatura dosegajo 10,5 ° C, v nižje ležečih celinskih območij so 1 ° C nižja. Hladnejše postane v višjih legah. Višji deli Snowdonia imajo povprečne letne temperature 5 ° C. Temperature v Walesu so še vedno višje, kot bi jih sicer pričakovali glede na Severnoatlantski tok, del Zalivskega toka. Oceanski tok prinaša toplejšo vodo v severnih zemljepisnih širinah in ima podoben učinek kot na večino severozahodne Evrope.

Tor Bay in Three Cliffs Bay, polotok Gower, Swansea

V nižinah so poletja po navadi topla in sončna. Povprečne maksimalne temperature se gibljejo med 19 in 22 ° C. Zime so običajno precej mokre, vendar so padavine redko pretirane, temperatura običajno ostane nad lediščem. Najbolj sončen letni čas je med majem in avgustom. Jugozahodna obala je najbolj sončen del Walesa s povprečno več kot 1700 sončnimi urami na leto. Obalna območja so vetrovna.

Slika Walesa iz Mednarodne vesoljske postaje

Rastlinstvo in živalstvo[uredi | uredi kodo]

Rjavi škarnik (Milvus milvus) – narodni simbol valižanske divjine

Za valižanske prostoživeče živali so tipično britanske z nekaj razlikami. Zaradi svoje dolge obale Wales gosti različne morske ptice. Obale in okoliški otoki so dom kolonij strmogalvcev, viharnikov Puffinus puffinus, mormonov, galebov (Rissa), kormoranov in male njorke ((Alca torda).[54][55] V primerjavi z 60% Walesa nad 150 m višine, v državi živijo tudi različni gorski habitati ptic, kot sta krokar (Corvus corax) in komatar (Turdus torquatus). Ujede vključujejo malega sokola, pepelastega lunja in rjavega škarnika, nacionalni simbol valižanskih divjih živali. Več kot 200 različnih vrst ptic so ugotovili v RSPB (Royal Society for the Protection of Birds) na Conwyu, vključno s sezonskimi obiskovalci.[56]

Večji sesalci so izumrli v obdobju Normanov, vključno rjavi medvedi, volk in divja mačka. Danes so sesalci predvsem rovke, voluharice, jazbeci, vidre, ježi in petnajst vrst netopirjev. Dve vrsti malih glodavcev sta rumenogrla miš in polh podlesek, ki dajeta posebno valižansko sporočilo, saj sta razširjena na mejnem zgodovinskem območju. Druge živali so še vidre, hermelin in podlasica ( Mustela erminea ). Kuna zlatica, ki je bila občasno opažena, ni bila uradno zabeležen od leta 1950. Evropski dihur je bil v Veliki Britaniji skoraj iztrebljen, vendar je ostal v Walesu in se zdaj hitro širi. Divje koze je mogoče najti v Snowdoniji.[57]

Vode jugozahodnega Walesa: Gower, Pembrokeshire in Cardigan Bay, privabljajo morske živali, tudi orjaški morski pes (Cetorhinus maximus), atlantski sivi tjulenj (Halichoerus grypus), orjaška usnjača (Dermochelys coriacea), delfini, pliskavke, meduze, rakovice in jastogi. Pembrokeshire in Ceredigion sta zlasti poznana kot območja mednarodnega pomena za delfine (Tursiops truncatus), New Quay je edino poletno bivališče delfinov v celotni Veliki Britaniji. Najpomembnejše rečne ribe so jegulja, losos, Alosinae, Osmerus eperlanus in jezerska zlatovčica (Salvelinus alpinus), medtem ko je Coregonus pennantii edinstvena za Wales, samo v jezeru Bala. Wales je znan tudi po svojih školjkah, vključno Cardiidae, vodni polži, klapavice in polži Littorina littorea. Sled, skuša in oslič so pogostejši morske ribe.

Severna pobočja Snowdonie nudijo podporo reliktom predledeniške flore vključno ikoni, snowdonski liliji – Gagea serotina - in drugim alpskim vrstam, kot so kamnokreči Saxifraga cespitosa, Saxifraga oppositifolia in Silene acaulis. Wales gosti tudi številne rastlinske vrste, ki jih ne najdemo drugje v Združenem kraljestvu, to so Tuberaria guttata na Angleseyu in Draba aizoides[58] na Gowerju.

Gospodarstvo[uredi | uredi kodo]

Prikaz gospodarstva Walesa leta 2012
Port Talbot Steelworks – nekoč največji delodajalec v Walesu

V zadnjih 250 letih se je Wales preoblikoval najprej iz pretežno kmetijske države v industrijsko in zdaj v post-industrijsko gospodarstvo. [59] Po drugi svetovni vojni je storitveni sektor predstavljal večino delovnih mest. Skupna nominalna bruto dodana vrednosti v Walesu v letu 2010 znašala 45.500.000.000 £ ali 15.145 £ na prebivalca. [60] Od sredine 19. stoletja do povojnega obdobja je bilo rudarstvo in izvoz premoga prevladujoča industrija. Na vrhuncu proizvodnje leta 1913 je bilo v premogovništvu South Walesa zaposlenih skoraj 233.000 moških in žensk, izkopali so 56 milijonov ton premoga. Cardiff je bil nekoč največje pristanišče za izvoz premoga na svetu in nekaj let pred prvo svetovno vojno upravljal večjo tonažo tovora kot London ali Liverpool. [61][62] Leta 1920 je več kot 40% moškega prebivalstva delalo v težki industriji. Po mnenju profesorja Phila Williamsa je Velika gospodarska kriza "uničila Wales", zaradi njegove "velike odvisnosti od premoga in jekla". Od sredine 1970-ih, se je valižansko gospodarstvo soočalo z velikim prestrukturiranjem, številna delovna mesta v tradicionalni težki industriji so izginila in so jih sčasoma nadomestila nova v lahki industriji in na področju storitev. V poznih 1970-ih in zgodnjih 1980-ih je bil Wales uspešen pri privabljanju nadpovprečnega deleža neposrednih tujih naložb v Veliki Britaniji. [63]

Zaradi slabe kakovosti tal je velik del Walesa neprimeren za poljedelstvo in reja živali je že tradicionalno v ospredju. Valižanska pokrajina (zaščitena s tremi narodnimi parki) in 45 plažami z modro zastavo, kot tudi edinstvena kultura Walesa, pritegne številne turiste, ki igrajo še posebej pomembno vlogo v gospodarstvu podeželskih območij [64][65]. Wales se je boril za razvoj ali pritegnil visoko zaposlenost ter dodano vrednost v panogah kot so finance, raziskave in razvoj. Wales je postal prva država na svetu, ki se ustvarila stanje pravične trgovine.

Britanski funt je valuta, ki jo uporabljajo v Walesu. Številne valižanske banke so v 19. stoletju izdajale svoje bankovce. Zadnja banka je to delala leta 1908; od takrat, čeprav so imele banke na Škotskem in Severnem Irskem še naprej pravico do izdaje svojih bankovcev, je Bank of England imela monopol nad izdajanjem bankovcev v Walesu. Commercial Bank of Wales, s sedežem v Cardiffu, je ustanovil Sir Julian Hodge leta 1971, in je prevzela Bank of Scotland v letu 1988 in se združila s svojo matično družbo v letu 2002. The Royal Mint, ki izdaja kovance, ki krožijo po celotni Veliki Britaniji. Vsaj en kovanec v obtoku v Združenem kraljestvu ima upodobljeno valižansko obliko, na primer iz leta 1995 in 2000 kovanec za en funt. Po letu 2008 pa Wales ni bil zastopan na nobenem kovancu. [66]

Transport[uredi | uredi kodo]

Second Severn Crossing, drugi most čez Severn na avtocesti M4

Glavna cestna arterije ob južni obali Walesa je avtocesta M4. Prav tako zagotavlja povezavo do južne Anglije in se zaključi v Londonu. Odsek avtoceste, ki ga upravlja valižanska vlada poteka od drugega mostu čez reko Severn (valižansko Ail Groesfan Hafren) do Pont Abrahama, Carmarthenshire in povezuje mesta Newport, Cardiff in Swansea. Hitra cesta A55 ima podobno vlogo ob severni obali Walesa, in povezuje Holyhead in Bangor z Wrexhamom in Flintshireom. Prav tako ima povezave do severozahodne Anglije, predvsem Chestera. Glavna povezava sever-jug je A470, ki poteka od Cardiffa do Llandudno.

Vlak Arriva obratuje na postaji Llandudno

Mednarodno letališče Cardiff je edino veliko in mednarodno letališče v Walesu. Zagotavlja povezave do evropskih, afriških in severnoameriških destinacij, leži približno 19 km jugozahodno od Cardiffa, v Vale of Glamorgan. Notranji poleti potekajo med Angleseyem (Valley) in Cardiffom ter drugimi deli severne Anglije, Škotske in Severne Irske.

Valižanska vlada upravlja dele britanskega železniškega omrežja v Walesu. Regija Cardiff ima svoje urbano železniško omrežje. Vsi vlaki v Walesu so na dizelski pogon, saj nimajo elektrificiranih linij. V delu je elektrifikacija dela South Wales Main Line Great Western Main Line od London Paddingtona do Cardiffa in Swansea.

Wales ima štiri komercialna trajektna pristanišča. Redne trajektne proge na Irsko delujejo od Holyheada, Pembrokea in Fishguarda. Od Swansea na Cork je bila ukinjena v letu 2006 in ponovno odprta v marcu 2010, vendar ji spet grozi zaprtje.

Demografija[uredi | uredi kodo]

Popis 2011 je pokazal, da v Walesu živi 3.063.456 prebivalcev, kar je največ v zgodovini.[67] V letu 2011 kar 27% (837.000) vseh prebivalcev Walesa niso bili rojeni v Walesu, kar 636.000 ljudi (21% celotnega prebivalstva Walesa), so bili rojeni v Angliji. Glavnina prebivalstva živi v industrijskih območjih so v južnem Walesu, vključno z mesti Cardiff, Swansea in Newport in bližnjih dolinah, pomembna populacijo je na severovzhodu okrog Wrexhama in Flintshirea.

Popis 2011 je pokazal, da je Wales manj etnično raznolik kot kateri koli regiji Anglije. Tako se 93,2% uvršča med bele Britance, 2,4% kot "drugi belci", 2,2% kot Azijci (vključno z azijskimi Britanci), 1% mešani in 0,6% Črnci.

Študija iz 2010 ocenjuje, da ima 35% valižanskega prebivalstva priimke valižanskega izvora. Vendar pa so mnogi sodobni priimki, ki izhajajo iz starih valižanskih osebnih imen, dejansko nastali v Angliji.

Jeziki[uredi | uredi kodo]

V svojem delu Archaeologia Britannica (1707) je Edward Lhuyd, kustos v muzeju Ashmolean, ugotovil podobnost med obema keltskima jezikovnima družinama: Britanska veja otoških keltskih jezikov (bretonščina, kornijščina in valižanščina) in Gelska veja otoških keltskih jezikov (irska gelščina, manska gelščina in škotska gelščina). Trdil je, da so britski jeziki izvirajo v Galiji (Francija), in da gelski jeziki izvirajo na Iberskem polotoku. Lhuyd je zaključil, da so bili jeziki keltskega izvora, in ljudje, ki so govorili te jezike Kelti. (V skladu z novejšo hipotezo, tudi široko sprejeto danes, sta gelščina in britščina skupaj znana kot otoška keltska jezika, razvita skupaj iz nekaj časa ločenih jezikov celinskih keltskih jezikov kot gelščina in britščina.) Od 18. stoletja so ljudstva Bretanije, Cornwalla, Irske, otoka Man, Škotske in Walesa znana bolj kot Kelti, in jih danes obravnavajo kot sodobne keltske narode. [68]

Prevodi Biblije v valižanščino so pomagali ohraniti uporabo valižanščine v vsakdanjem življenju. Novo zavezo je prevedel William Salesbury leta 1567, ki ji je sledilo popolno Sveto pismo Williama Morgana leta 1588.

Zakon o valižanščini iz leta 1993 in zakon o vladi Walesa iz leta 1998 zagotavljata, da se angleščina in valižanščina obravnavata enakopravno. Angleško govorijo skoraj vsi ljudje v Walesu in je de facto glavni jezik. Code-switchinh je pogost v vseh delih Walesa in je znan po različnih izrazih, čeprav nobenega ne priznavajo poklicni jezikoslovci. "Wenglish" je valižansko angleško narečje. To je pomembno vplivalo slovnico in vključuje besede, ki izhajajo iz valižanščine. [69] Severni in zahodni Wales ohranjata številna področja, kjer je valižanščina prvi jezik večine prebivalstva, in so se angleščine naučili kot drugi jezik. V popisu 2011 je bilo 562.016 ljudi ali 19,0% prebivalstva Walesa, sposobno govoriti valižanščino. [70][71] Čeprav se večjezičnost pri majhnih otrocih nadaljuje, je valižanščina dolgoročno stvar preteklosti.

Prometni znaki v Walesu so večinoma v angleščini in valižanščini; kjer se krajevna imena razlikujejo v jezikih, sta uporabljeni obe različici (na primer "Cardiff" in "Caerdydd"), odločitev o tem, kateri je na prvem mestu je stvar lokalne oblasti. [72]

Kultura[uredi | uredi kodo]

Wales ima značilno kulturo, vključno z lastnim jezikom, običaji, prazniki in glasbo.

Wales ima tri Unescove spomenike: grad in mestno obzidje kralja Edvarda I. v Gwyneddu, Akvadukt Pontcysyllte in Blaenavon Industrial Landscape. [73]

Mitologija[uredi | uredi kodo]

Ostanki avtohtone keltske mitologije od predkrščanskih Britov se je prenašala ustno, v precej spremenjeni obliki kot cynfeirdd (zgodnji pesniki). [74] Nekatera dela so preživela v mnogo kasnejših srednjeveških valižanskih rokopisih, znanih kot Black Book of Carmarthen in knjiga Aneirin (oba iz 13. stoletja), knjiga Taliesin in Bela knjiga Rhydderch (oboje 14. stoletja) in Rdeča knjiga Hergest (c. 1400). Zgodbe iz Bele in Rdeče knjige v prozi so znane kot Mabinogion, naslov, ki ga je dal prvi prevajalec Lady Charlotte Guest in so ga uporabljali tudi poznejši prevajalci. Pesmi, kot so Cad Goddeu (Bitka dreves) in miselni seznam besedil, kot so Welsh Triads in Thirteen Treasures of the Island of Britain, vsebujejo tudi mitološko gradivo. Ta besedila vsebujejo tudi najzgodnejše oblike Arturijske legende in tradicionalnega zgodovino post-rimske Britanije.

Drugi viri valižanske folklore vključujejo latinsko zgodovinsko kompilacijo Historia Brittonum (zgodovina Britov) iz 9. stoletja in Geoffreya Monmoutha latinske chronicle Historia Regum Britanniae (zgodovina britskih kraljev) iz 12. stoletja, kot tudi kasnejšo folklore, kot so The Welsh Fairy Book, W. Jenkyn Thomasa. [75][76]

Literatura Walesa[uredi | uredi kodo]

Valižanska poezija iz 13. st. Black book of Carmarthen

Wales se ponaša z eno najstarejših literarnih tradicij v Evropi. Literarna tradicija Wales sega do šestega stoletja in vključuje Geoffreya iz Monmoutha in Geralda iz Walesa, po mnenju zgodovinarja Johna Daviesa, kot najboljša latinska avtorja srednjega veka. Zgodnji verzi pesnikov Taliesina in Aneirina sicer niso ohranjeni v prvotni obliki, ampak kot srednjeveške različice skozi obdobje Poets of the Princes (c 1100 -. 1280) in potem Poets of the Gentry (c. 1350 – 1650). Poets of the Princes so bili poklicni pesniki, ki so sestavljali hvalnice in elegije za valižanske kneze, medtem ko so bili Poets of the Gentry šola pesnikov, ki so uporabljali cywydd metriko. Obdobje je znano po poeziji enega največjih valižanskih pesnikov, Dafydda ap Gwilyma. Po anglizaciji nižjega plemstva se je tradicija zmanjšal.

Škof William Morgan, prevajalec Svetega pisma

Kljub izumrtju profesionalnih pesnikov, je integracija avtohtone elite v širši kulturni prostor prinesla druge literarne koristi. Humanisti, kot sta William Salesbury in John Davies, so prinesli renesančne ideale iz angleških univerz, ko so se vrnili v Wales. Leta 1588 je škof William Morgan postal prvi človek, ki je prevedel Sveto pismo v valižanščino iz grščine in hebrejščine. Od 16. stoletja dalje je s širjenjem "free-meter" verzov postala najpomembnejši razvoj poezije, od sredine 17. stoletja pa so številni uvoženi načini iz Anglije postali zelo priljubljeni. Do 19. stoletja je ustvarjanje valižanskega epa postala obsedenost pisateljev v valižanščini. Rezultat tega obdobja je bil plodovit v količini, a neenak v kakovosti. Obdobje je znano po uporabi psevdonimov valižanskih pesnikov, ki je bilo priljubljeno v gibanju eisteddfod.

V Cardiffu rojen avtor Roald Dahl

Pomembnejši dogodek v 19. stoletju v valižanski književnosti je prevod Mabinogiona, Lady Charlotte Guest, eden najpomembnejših srednjeveških valižanskih proznih pripovedi o keltski mitologiji v angleškem jeziku. 1885 je bil objavljen Rhys Lewis, Daniela Owena, kot prvi roman napisan v valižanskem jeziku. V 20. stoletju je prišlo do pomembnega premika stran od pompozne in dolgočasne viktorijanske valižanske proze; Thomas Gwynn Jones je leta 1902 objavil delo Ymadawiad Arthur. Morija v jarkih prve svetovne vojne je imela velik vpliv na valižansko književnost z bolj pesimističnim slogom proze (T. H. Parry-Williams in R. Williams Parry). Industrializacija južnega Walesa je prinesla nadaljnji premik z Rhydwenom Williamsom, ki je uporabljal za poezijo in metriko pretekli podeželjski Wales v smislu industrijske pokrajine.

Po koncu druge svetovne vojne je nase opozorilo več valižanskih pesnikov in pisateljevi v angleškem jeziku. Med njimi Alexander Cordell, katerega romani so pogosto postavljeni v zgodovinski Wales, medtem ko je Gwyn Thomas postal glas angleško govorečih valižanskih dolin s svojim humornim prikazom zaskrbljujočega življenja. V povojnem obdobju je pisal tudi eden izmed najbolj pomembnih in priljubljenih valižanskih piscev 20. stoletja, Dylan Thomas, eden najbolj inovativnih pesnikov svojega časa. Drugi pomembni avtorji, rojeni v Walesu, ne pa pisci v valižanskem jeziku ali slogu so še Nobelov nagrajenec Bertrand Russell in otroški pisatelj Roald Dahl.

Muzeji in knjižnice[uredi | uredi kodo]

Narodna knjižnica Walesa, Aberystwyth
Narodni muzej v Cardiffu

Narodni muzej Walesa je bil ustanovljen s kraljevo listino leta 1907 in je zdaj ustanova, kijo financira valižanska vlada. Narodni muzej je sestavljen iz sedmih lokacij po vsej državi, tudi Narodni muzej v Cardiffu, Narodni muzej zgodovine sv. Fagansa in Narodni muzej premogovništva Big Pit.

Aberystwyth se sedež Narodne knjižnice Walesa, v kateri hranijo nekatere najpomembnejše zbirke, vključno s knjižnico Johna Williama in zbirko z gradu Shirburn. Tako kot natisnjene zbirke, ima knjižnica pomembne umetniške zbirke, portrete in fotografije, razglednice, plakate in karte Ordnance Survey.

Vizualna umetnost[uredi | uredi kodo]

Veliko del keltske umetnosti so našli v Walesu. V zgodnjem srednjem veku je bilo keltsko krščanstvo Walesa del otoške umetnosti na Britanskem otočju. Ohranjeni so številni iluminirani rokopisi iz Walesa, od katerih so Hereford evangeliji in Lichfield evangeliji iz 8. stoletja najdragocenejši. Ricemarch Psalter iz 11. stoletja (zdaj v Dublinu) je gotovo valižanski, izdelan v St Davidu in kaže pozno otoški slog z nenavadnim vplivom Vikingov.

Najboljši izmed redkih valižanskih umetnikov 16. in 18. stoletja so večinoma zapustili državo za delom, mnogi od njih so se preselili v London ali v Italijo. Richard Wilson (1714-1782) je verjetno prvi večji britanski krajinar. Čeprav je bolj znan po svojih italijanskih prizorih, je naslikal tudi več valižanskih krajin. Konec 18. stoletja je priljubljenost krajinske umetnosti rasla in stranke so bile v večjih valižanskih mestih, kar je omogočalo valižanskim umetnikom, da ostanejo v svoji domovini. Tudi umetniki iz držav zunaj Walesa so bili pripravljeni slikati valižanske kulise, sprva zaradi keltskega preporoda. Potem pa v začetku 19. stoletja, ko so Napoleonove vojne preprečevale Grand Tour v celinsko Evropo, potujejo skozi Wales, ki je bil tudi bolj dostopen.

The Bard, 1774, Thomas Jones (1742–1803)

Zakon o parlamentu iz leta 1857 je predvidel vzpostavitev številnih umetniških šol po vsem Združenem kraljestvu, Cardiff School of Art je bila odprta leta 1865. Betws-y-Coed je postal priljubljen center umetnikov in njihova umetniška kolonija je leta 1881 sooblikovala Royal Cambrian Academy of Art. Kipar Sir William Goscombe John je izdelal številna dela za valižanska naročila, čeprav se je naselil v Londonu. Christopher Williams, katere teme so bile večinoma odločno valižanske, je tudi deloval v Londonu. Thomas E. Stephens in Andrew Vicari sta imela zelo uspešne kariere kot portretista s sedežem v ZDA in Franciji. Sir Frank Brangwyn po izvoru Valižan, je le nekaj časa preživel v Walesu.

Nacionalni simboli[uredi | uredi kodo]

Simbol Valižanskega princa

Zastava Walesa vključuje rdečega zmaja (Y Ddraig Goch) kneza Cadwaladerja skupaj z barvami Tudorjev, zelene in bele barve. Henrik VII. Angleški jo je uporabil v bitki pri Bosworthu leta 1485, po kateri jo je prenesel v stolnico svetega Pavla. Rdeči zmaj je bil nato vključen v kraljevi grb Tudorjev, da izrazijo svoj valižanski pristanek. Uradno priznana kot valižanska nacionalna zastava je bila leta 1959. Britanska Union Flag vključuje zastave Škotske, Irske in Anglije,ne pa tudi Walesa. Tehnično Wales predstavlja zastavo Anglije, saj predpisi v Zakonu o Wales iz leta 1535 pravijo, da je Wales pripojen k Angliji po osvojitvi v 13. stoletju.

Narcisa in por sta tudi simbol Walesa. Začetke pora lahko zasledimo v 16. stoletju, medtem ko so narcise postale priljubljena v 19. stoletju. To se pripisuje zmedi (ali asociaciji) med porom v valižanščini (cenhinen) in narciso, cenhinen Bedr ali por svetega Petra. Poročilo iz leta 1916 je dalo prednost poru, ki se je pojavil na britanski kovancu za funt.

Heraldični znak Prince of Wales se včasih uporablja tudi za simbol Walesa. Znak, znan kot Prince of Wales feathers, je sestavljena iz treh belih peres, ki izhajajo iz zlate krone. Pentlja pod krono nosi nemški moto Ich dien (služim). Več valižanskih reprezentativnih skupin, tudi Rugby zveza in valižanski polki v britanski vojski (Royal Welsh, na primer), uporablja znak ali stilizirano različico. Prince of Wales ima pooblastilo za uporabo simbola.

Hen Wlad fy Nhadau (angleško Land of My Fathers - Dežela mojih očetov) je narodna himna Walesa in se igra na prireditvah, kot so nogometne ali rokometne tekme z reprezentanco Walesa kot tudi otvoritev valižanskih in drugih uradnih priložnosti. "God Save the Queen", himno Združenega kraljestva, včasih igrajo ob Hen Wlad fy Nhadau pri uradnih dogodkih s kraljevo povezavo.

Kuhinja[uredi | uredi kodo]

Cawl, tradicionalna jed iz Walesa

Približno 78% površine zemljišč v Walesu je namenjeno kmetijski rabi, vendar pa je zelo malo od tega obdelovalnih površin. Velika večina je pašnikov za ovce in krave. Čeprav sta govedina in krave molznice široko razširjene, še posebej v Carmarthenshire in Pembrokeshire, je Wales bolj znan po svoji ovčjereji, zato je jagnjetina tradicionalno povezana z valižansko kuhinjo.

Tradicionalne jedi so laverbread (izdelan iz alge Porphyra umbilicalis); bara brith (sadni kruh); cawl (jagnječja obara); cawl cennin (porova juha); valižanske torte; in valižanska jagnjetina. Školjke so včasih služila kot tradicionalni zajtrk s slanino in laverbread.

Čeprav ima Wales svojo tradicionalno hrano, je velik del kuhinje angleške, zdaj pa tudi indijske, kitajske in ameriške. Piščanec tikka masala je najljubša jed v državi, medtem ko so hamburgerji in kitajska hrana ter ribe in čips kot hitra hrana.

Sklici[uredi | uredi kodo]

  1. ^ "Cymru am byth! The meaning behind the Welsh motto)". 
  2. ^ "Statute of Rhuddlan". legislation.gov.uk. Pridobljeno dne 26 July 2014. 
  3. ^ "Laws in Wales Act 1535 (repealed 21.12.1993)". legislation.gov.uk. Pridobljeno dne 26 July 2014. 
  4. ^ "Government of Wales Act 1998". legislation.gov.uk. Pridobljeno dne 26 July 2014. 
  5. ^ (French) Albert Henry, Histoire des mots Wallons et Wallonie, Institut Jules Destrée, Coll. «Notre histoire», Mont-sur-Marchienne, 1990, 3rd ed. (1st ed. 1965), footnote 13 p. 86. Henry wrote the same about Wallachia
  6. ^ Tolkien, J. R. R. (1963). Angles and Britons: O'Donnell Lectures. Cardiff: University of Wales Press. English and Welsh, an O'Donnell Lecture delivered at Oxford on 21 October 1955. 
  7. ^ Gilleland, Michael (12 December 2007). "Laudator Temporis Acti: More on the Etymology of Walden". Laudator Temporis Acti website. Michael Gilleland. Pridobljeno dne 29 October 2008. 
  8. ^ Lloyd, John Edward (1911). A History of Wales from the Earliest Times to the Edwardian Conquest (Note to Chapter VI, the Name "Cymry") I (Second izd.). London: Longmans, Green, and Co. (objavljeno 1912). str. 191–192. 
  9. ^ Phillimore, Egerton (1891). "Note (a) to The Settlement of Brittany". V: Phillimore, Egerton. Y Cymmrodor XI. London: Honourable Society of Cymmrodorion (objavljeno 1892). str. 97–101. 
  10. ^ "Welsh skeleton re-dated: even older!". archaeology.co.uk website. Current Archaeology. 6 November 2007. Pridobljeno dne 28 September 2010.  : see Rdeča gospa iz Pavilanda
  11. ^ Pollard, Joshua (2001). "Wales' Hidden History, Hunter-Gatherer Communities in Wales: The Neolithic". V: Morgan, Prys; Aldhouse-Green, Stephen. History of Wales, 25,000 BC AD 2000. Stroud, Gloucestershire: Tempus Publishing. str. 13–25. ISBN 0-7524-1983-8. 
  12. ^ "Stones of Wales – Pentre Ifan Dolmen". Stone Pages website. Paola Arosio/Diego Meozzi. 2003. Pridobljeno dne 17 November 2008. 
  13. ^ "O'Donnell Lecture 2008 Appendix". 2008. Pridobljeno dne 2 October 2010. 
  14. ^ Jones, Barri; Mattingly, David (1990). "The Development of the Provinces". An Atlas of Roman Britain. Cambridge: Blackwell Publishers (objavljeno 2007). str. 151. ISBN 978-1-84217-067-0. 
  15. ^ Frere, Sheppard Sunderland (1987). "The End of Roman Britain". Britannia: A History of Roman Britain (3rd, revised izd.). London: Routledge & Kegan Paul. str. 354. ISBN 0-7102-1215-1. 
  16. ^ Giles, John Allen, ur. (1841). "The Works of Gildas, The History, Ch. 14". The Works of Gildas and Nennius. London: James Bohn. str. 13. 
  17. ^ Ravilious, Kate (21 July 2006). "Ancient Britain Had Apartheid-Like Society, Study Suggests". National Geographic News. Pridobljeno dne 9 September 2010. 
  18. ^ Myres, Natalie; Rootsi, Siiri; Lin, Alice A; Järve, Mari; King, Roy J; Kutuev, Ildus; Cabrera, Vicente M; Khusnutdinova, Elza K; Pshenichnov, Andrey; Yunusbayev, Bayazit; Balanovsky, Oleg; Balanovska, Elena; Rudan, Pavao; Baldovic, Marian; Herrera, Rene J; Chiaroni, Jacques; Di Cristofaro, Julie; Villems, Richard; Kivisild, Toomas; Underhill, Peter A (2010). "A major Y-chromosome haplogroup R1b Holocene effect in Central and Western Europe – see discussion results at end of article, the distribution maps and the supplementary tables". European Journal of Human Genetics 19 (1): 95–101. doi:10.1038/ejhg.2010.146. PMC 3039512. PMID 20736979. 
  19. ^ David Hill and Margaret Worthington, Offa's Dyke: history and guide, Tempus, 2003, ISBN 0-7524-1958-7
  20. ^ Charles-Edwards, T M (2001). "Wales and Mercia, 613–918". V: Brown, Michelle P; Farr, Carol Ann. Mercia: an Anglo-Saxon kingdom in Europe. Leicester University Press. str. 104. ISBN 0-7185-0231-0. Pridobljeno dne 27 November 2010. 
  21. ^ Hill, David (2001). "Wales and Mercia, 613–918". V: Brown, Michelle P; Farr, Carol Ann. Mercia: an Anglo-Saxon kingdom in Europe. Leicester University Press. str. 176. ISBN 0-7185-0231-0. Pridobljeno dne 27 November 2010. 
  22. ^ Lieberman, Max (2010). The Medieval March of Wales: The Creation and Perception of a Frontier, 1066–1283. Cambridge: Cambridge University Press. str. 6. ISBN 0-521-76978-7. Pridobljeno dne 4 October 2010. 
  23. ^ "Chapter 6: The Coming of the Normans". BBC Cymru Wales website. BBC Cymru Wales. 2008. Pridobljeno dne 4 October 2010. 
  24. ^ Lieberman, Max (2010). The Medieval March of Wales: The Creation and Perception of a Frontier, 1066–1283. Cambridge: Cambridge University Press. str. 4. ISBN 0-521-76978-7. Pridobljeno dne 4 October 2010. 
  25. ^ "Tribute to lost Welsh princess". BBC News. 12 June 2000. Pridobljeno dne 5 March 2007. 
  26. ^ Illustrated Encyclopedia of Britain. London: Reader's Digest. 1999. str. 459. ISBN 0-276-42412-3. "A country and principality within the mainland of Britain ... about half a million" 
  27. ^ The Oxford Illustrated Dictionary. Great Britain: Oxford University Press. 1976 [1975]. str. 949. "Wales (-lz). Principality occupying extreme W. of central southern portion of Gt Britain" 
  28. ^ "BBC – History – British History in Depth – Wales under the Tudors". BBC website. BBC. 5 November 2009. Pridobljeno dne 21 September 2010. 
  29. ^ "Wales – the first industrial nation of the World". National Museum Wales. 5 October 2008. Pridobljeno dne 9 September 2010. 
  30. ^ John, Arthur H. (1980). Glamorgan County History, Volume V, Industrial Glamorgan from 1700 to 1970. Cardiff: University of Wales Press. str. 183. 
  31. ^ "David Lloyd George (1863–1945)". BBC Cymru Wales website. BBC Cymru Wales. Pridobljeno dne 26 September 2010. 
  32. ^ Morgan, Kenneth O. (1982). Rebirth of a Nation: Wales 1880–1980. Oxford: Oxford University Press. str. 208–210. ISBN 0-19-821760-9. 
  33. ^ "Disestablishment, Cymru Fydd and Plaid Cymru". National Library of Wales. llgc.org.uk. Pridobljeno dne 25 November 2010. 
  34. ^ "Cymdeithas yr Iaith Gymraeg's first protest, 1963". Gathering the Jewels. gtj.org.uk. Pridobljeno dne 25 November 2010. 
  35. ^ "Wales on Air: The drowning of Tryweryn and Capel Celyn". BBc.co.uk. BBC. Pridobljeno dne 25 November 2010. 
  36. ^ Clews, Roy (1980). To Dream of Freedom – The story of MAC and the Free Wales Army. Y Lolfa Cyf., Talybont. str. 15, 21 & 26–31. ISBN 0-86243-586-2. 
  37. ^ "Our history – Clywedog Dam, Wales −1967". Halcrow website. Halcrow Group Ltd. 2011. Pridobljeno dne 8 January 2012. 
  38. ^ Clews, Roy (1980). To Dream of Freedom – The story of MAC and the Free Wales Army. Y Lolfa Cyf., Talybont. str. 22, 59, 60 & 216. ISBN 0-86243-586-2. 
  39. ^ "The Constitution Series: 1 – Wales in the United Kingdom". National Assembly for Wales. July 2011. Pridobljeno dne 6 April 2016. 
  40. ^ Powys, Betsan (12 January 2010). "The long Welsh walk to devolution". BBC News website (BBC). Pridobljeno dne 26 September 2010. 
  41. ^ "Countries within a country". 10 Downing Street website. 10 Downing Street. 10 January 2003. Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 9 September 2008. Pridobljeno dne 5 November 2010. "The United Kingdom is made up of four countries: England, Scotland, Wales and Northern Ireland." 
  42. ^ "UN report causes stir with Wales dubbed 'Principality'". WalesOnline website. Media Wales Ltd. 3 July 2010. Pridobljeno dne 25 July 2010. "... the Assembly’s Counsel General, John Griffiths, [said]: "I agree that, in relation to Wales, Principality is a misnomer and that Wales should properly be referred to as a country." 
  43. ^ UK 2005 – The Official Yearbook of the United Kingdom of Great Britain and Northern Ireland. Office for National Statistics. 2004. str. 2 & 30. ISBN 0-11-621738-3. Pridobljeno dne 10 February 2012. 
  44. ^ "Size of Wales project". Size of Wales. Pridobljeno dne 10 February 2012. 
  45. ^ "England and Wales". European Land Information Service. Pridobljeno dne 2 October 2010. 
  46. ^ "Areas of Outstanding Natural Beauty". Welsh Government website. Welsh Government. Pridobljeno dne 6 October 2010. 
  47. ^ "Heritage Coasts". britainexpress.com. Pridobljeno dne 29 September 2010. 
  48. ^ "Stormy Weather". BBC North West Wales website. BBC. 28 April 2006. Pridobljeno dne 26 September 2010. 
  49. ^ "In detail: The Sea Empress disaster". BBC News website (BBC). 2000. Pridobljeno dne 26 September 2010. 
  50. ^ "The Cambrian Period of the Paleozoic Era: 542 to 488 Million Years Ago". palaeos.com. 11 April 2002. Pridobljeno dne 2 October 2010. 
  51. ^ Sedgwick, A. (1852). "On the classification and nomenclature of the Lower Paleozoic rocks of England and Wales". Q. J. Geol. Soc. Land. 8: 136–138. doi:10.1144/GSL.JGS.1852.008.01-02.20. 
  52. ^ "The Silurian: The Silurian Period of the Paleozoic Era: 444 to 416 Mya". palaeos.com. 11 April 2002. Pridobljeno dne 10 February 2012. 
  53. ^ "The Ordovician: The Ordovician Period of the Paleozoic Era: 488 to 444 million years ago". palaeos.com. 11 April 2002. Pridobljeno dne 10 February 2012. 
  54. ^ Green, Mick (2007). "Wales Ring Ouzel Survey 2006". Ecology Matters Ltd. Pridobljeno dne 6 September 2010. 
  55. ^ "Black ravens return to the roost". BBC. 24 January 2006. Pridobljeno dne 6 September 2010. 
  56. ^ "About Conwy". RSPB.org.uk. 16 April 2010. Pridobljeno dne 6 September 2010. 
  57. ^ Vidal, John (13 November 2006). "Goats have roamed Snowdonia for 10,000 years; now they face secret cull". London: guardian.co.uk. Pridobljeno dne 14 August 2011. 
  58. ^ Perring, E.H.; Walters, S.M., ur. (1990). Atlas of the British Flora. Melksham, Great Britain: BSBI. str. 43. ISBN 0-901158-19-4. 
  59. ^ Day, Graham (2002). Making sense of Wales. Cardiff: University of Wales Press. str. 87. ISBN 0-7083-1771-5. 
  60. ^ "Key Economic Statistics – September 2012" (PDF). Welsh Government website. Welsh Government. 14 September 2012. str. 10. Pridobljeno dne 26 September 2012. 
  61. ^ "Coal Exchange to 'stock exchange'". BBC News website (BBC). 26 April 2007. Pridobljeno dne 11 October 2008. 
  62. ^ "Coal and Shipping Metropolis of the World". National Museum Wales (Amgueddfa Cymru) website. National Museum Wales (Amgueddfa Cymru). 18 April 2007. Pridobljeno dne 11 October 2008. 
  63. ^ "Wales A Vibrant Economy". Welsh Government. 2005. str. 12, 22, 40, 42. Pridobljeno dne 2 October 2010. 
  64. ^ "Tourism hope over record 45 beach flags in Wales". BBC News website (BBC). 11 May 2010. Pridobljeno dne 7 September 2010. 
  65. ^ "Tourism – Sector Overview Wales". GO Wales website. GO Wales. Pridobljeno dne 7 September 2010. 
  66. ^ "The New Designs Revealed". Royal Mint website. Royal Mint. 10 February 2012. Pridobljeno dne 11 October 2008. 
  67. ^ "2011 Census – Population and Household Estimates for Wales" (PDF). Office for National Statistics. March 2011. str. 6. Pridobljeno dne 13 December 2012. 
  68. ^ "Who were the Celts? ... Rhagor". Amgueddfa Cymru – National Museum Wales website. National Museum Cardiff (Amgueddfa Cymru). 4 May 2007. Pridobljeno dne 14 October 2009. 
  69. ^ Hill, Claire (2 October 2006). "Why butty rarely leaves Wales". WalesOnline website (Media Wales Ltd). Pridobljeno dne 15 November 2010. 
  70. ^ "2011 Census, Key Statistics for Unitary Authorities in Wales". Office for National Statistics. 11 December 2012. Pridobljeno dne 11 December 2012. 
  71. ^ "Census 2001: Main statistics about Welsh". Welsh Language Board. Pridobljeno dne 30 September 2010. 
  72. ^ Shipton, Martin (2 June 2014). "Croeso i Gymru! Welsh language signs to have greater prominence than English across Wales". WalesOnline.com (Media Wales Ltd). Pridobljeno dne 7 August 2015. 
  73. ^ "World Heritage – United Kingdom of Great Britain and Northern Ireland". UNESCO World Heritage Convention website. UNESCO. 2010. Pridobljeno dne 9 September 2010. 
  74. ^ Snyder, Christopher Allen (2003). The Britons. Wiley-Blackwell. str. 258–261. ISBN 0-631-22260-X. Pridobljeno dne 26 November 2010. 
  75. ^ Koch, John Thomas (2006). Celtic culture: a historical encyclopedia. Santa Barbara: ABC-CLIO. str. 925–927. ISBN 1-85109-440-7. Pridobljeno dne 26 November 2010. 
  76. ^ Koch, John Thomas (2006). Celtic culture: a historical encyclopedia. Santa Barbara: ABC-CLIO. str. 759–760. ISBN 1-85109-440-7. Pridobljeno dne 26 November 2010. 

Literatura[uredi | uredi kodo]

  • Davies, John (1994). A History of Wales. London: Penguin. ISBN 0-14-014581-8.
  • Davies, John; Jenkins, Nigel; Baines, Menna; Lynch, Peredur I., eds. (2008). The Welsh Academy Encyclopaedia of Wales. Cardiff: University of Wales Press. ISBN 978-0-7083-1953-6.

Zunanje povezave[uredi | uredi kodo]

Podatki o pojmu Wales so morda na razpolago tudi v katerem izmed sorodnih projektov Wikipedije:

* Slovarske definicije v Wikislovarju
* Učbeniki v Wikiknjigah
* Navedki v Wikinavedku
* Izvorna besedila v Wikiviru
* Slike, zvok in animacije v Zbirki
Popotniški vodič v Wikivoyage



Združeno kraljestvo Velike Britanije in Severne Irske (UK)
Anglija | Severna Irska | Škotska | Wales
Države sveta | Evropa