Cardiff

Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Skoči na: navigacija, iskanje
Mesto in okrožje Cardiff
Dinas a Sir Caerdydd
Obala Cardiffskega zaliva ponoči

Zastava
Geslo: Y ddraig goch ddyry cychwyn
(Rdeči zmaj bo vodil na poti)
Mesto in okrožje Cardiff
v Walesu
Koordinati: 51°29′N 3°11′W / 51.483°N 3.183°W / 51.483; -3.183Koordinati: 51°29′N 3°11′W / 51.483°N 3.183°W / 51.483; -3.183
Neodvisna dežela Flag of the United Kingdom.svg Združeno kraljestvo
Ustavna dežela Zastava Walesa Wales
Regija South Wales
Upravljanje
 • predsednik
Cardiff Council
Heather Joyce
 • Valižanska skupščina
 • Parlament Združenega kraljestva
Površina
 • Mesto 140,3 km2
 • Urbano 75,72 km2
Prebivalstvo (popis 2011 (za urbano podatki iz 2001))
 • Mesto 346.100
 • Gostota 2.500 preb./km2
 • Urbano* 292.150
 • Urbana gostota 3.900 preb./km2
 • Metropolitansko obm. 861.400
Časovni pas GMT (UTC0)
 • Poletje (DST) BST (UTC+1)
Poštne kode CF3, CF5, CF10, CF11, CF14, CF23, CF24, CF99
Omrežna skupina 029
Avtomobilska oznaka CA-CO
Spletna stran www.cardiff.gov.uk

Cardiff (valižansko Caerdydd) je glavno mesto in tudi največje mesto Walesa ter z okoli 320.000 prebivalci 11. največje mesto v Združenem kraljestvu. Leži na južni obali Walesa ob Bristolskem zalivu na vzhodnem delu dežele.

V začetku 19. stoletja je bil Cardiff majhno in nepomembno naselje, s prihodom industrije pa je pridobil veljavo z največjim pristaniščem za prevoz premoga v državi.[1] Leta 1905 so ga proglasili za mesto, 50 let kasneje pa za glavno mesto Walesa.

Kot največje mesto je Cardiff poslovno, finančno, kulturno, športno in turistično središče Walesa.

Etimologija[uredi | uredi kodo]

Sprednji zid gradu Cardiff kaže del originalne rimske utrdbe od katere verjetno izvira ime mesta.

Caerdydd (valižansko mesto) izhaja iz starejše valižanske oblike Caerdyf. Sprememba od -dyf na -dydd kaže pogovorno spremembo valižanskega 'f' [proti] in dd [ð] in je morda tudi posledica ljudske etimologije (dydd valižansko za "dan", medtem ko dyf nima očitnega pomena). Ta zvočna sprememba se je verjetno prvič pojavila v srednjem veku. Obe obliki sta bili posneti v obdobju Tudorjev. Caerdyf ima svoj izvor v post-rimsko britski besedi, kar pomeni »trdnjava Taff«. Utrdba se verjetno nanaša na sistem, uveden v času Rimljanov. Caer je valižansko trdnjava in -dyf je v bistvu oblika Taf (Taff), reka, ki teče ob gradu Cardiff, s ⟨t⟩ prikazuje soglasniško mutacijo na ⟨d⟩ in samoglasnik prikazuje afekcijo kot posledico izgubljene rodilniške končnice. [2]

Angleška oblika Cardiff izhaja iz Caerdyf, z valižanskim f [v] izposojen kot ff / f /, kot se to dogaja tudi v Taff (valižansko Tat) in Llandaff (valižansko Llandaf). Kot angleščina nima samoglasnika [ɨ], si je končni samoglasnik izposodila kot /ɪ/.

Starinar William Camden (1551-1623) je predlagal, da ime Cardiff lahko izhaja iz »Caer-Didi« (»trdnjava Didius«), ime naj bi bilo v čast Aulusu Didiusu Gallusu, guvernerju bližnje province v času ko je bila ustanovljena rimska utrdba. Čeprav so nekateri viri ponovili to teorijo, je bila iz jezikovnih razlogov sodobnih znanstvenikov, kot so profesor Gwynedd Pierce, zavrnjena. [3]

Zgodovina[uredi | uredi kodo]

Izvor[uredi | uredi kodo]

Plemena Walesa v času rimske invazije. Sodobna angleško-valižanska meja je tudi vrisana.

Arheološki dokazi iz mesta v in okoli Cardiffa – megalitski dolmen sv. Lythansa, v bližini Wenvoeja (približno 6,4 km zahodno, jugozahodno od centra mesta), grobnica Tinkinswooda, v bližini St. Nicholasa (približno10 km zahodno od centra mesta), Cae'r Arfau prekatna grobnica, Creigiau (približno 10 km severozahodno od centra mesta) in Gwern y Cleppa, v bližini Coedkernewa, Newport (okoli 13,5 km severovzhodno od centra mesta) - kažejo, da so ljudje naselili območje vsaj okoli 6000 let pred sedanjostjo (BP), v zgodnjem neolitiku; okoli 1500 let pred Stonehengeom ali piramidami pri Gizi. Skupina petih tumulusov iz bronaste dobe, gomile na vrhu hriba Garth (valižansko: Mynydd y Garth), so bile najdene znotraj današnjih meja grofije, vključno s Caerau Hillfortom, gradiščem, območjem velikosti 5,1 ha.

Do rimske zasedbe Britanije, je bil Cardiff del ozemlja Silurov – keltsko-britskega ljudstva, ki je cvetelo v železni dobi - ozemlja vključenega v območje, ki bo postalo znano kot Breconshire, Monmouthshire in Glamorgan. [4] 3,2 ha velika trdnjava, ki so jo ustanovili Rimljani v bližini izliva reke Taff leta 75 n. št., bo postala severozahodna meja centra Cardiffa in je bila zgrajena v obsežnem naselju, ki so ga ustanovili Siluri v 50-ih n. št.. [5] Utrdba je bila ena od številnih vojaških oporišč, povezanih z Isca Augusta (Caerleon), ki je delovala kot mejna obramba. Utrdba je bila morda opuščena v začetku 2. stoletja, saj je bilo območje mirno. V tem času je bilo ustanovljeno civilno naselje ali vicus. Prebivalci so bili verjetno sestavljeni iz trgovcev, ki so živeli od utrdbe, nekdanjih vojakov in njihovih družin. Pri Ely je bila odkrita rimska vila. [6] Sodobna saška utrdba iz 3. in 4. stoletja je bila kamnita trdnjava zgrajena v Cardiffu. Podobno kot obalne utrdbe, je bila tudi ta trdnjava zgrajena za zaščito Britanije pred sovražniki. Kovanci iz vladavine Gratian kažejo, da je bil Cardiff naseljen vsaj do 4. stoletja; utrdba je bila opuščena proti koncu 4. stoletja, ko so zadnje rimske legije z Magn Maksimom zapustile provinco Britanijo. [7]

Malo je znanega o trdnjavi in civilnem naselju v obdobju po rimskem odhodu iz Britanije in zasedbo Normanov. Naselje se je verjetno skrčilo po velikosti ali je bilo celo opuščeno. V odsotnosti rimske vladavine, je bil Wales razdeljen v majhna kraljestva; že na začetku se je Meurig ap Tewdrig izkazal kot lokalni kralj v Glywysingu (ki je kasneje postal Glamorgan). Območje je šlo skozi njegovo družino, dokler niso prišli Normani v 11. stoletju.

Normanska okupacija v srednjem veku[uredi | uredi kodo]

Pogled na grad Caerdiffe

Leta 1081 je kralj Viljem I. Angleški začel delati na gradu znotraj zidov stare rimske utrdbe. Grad Cardiff je bil vedno središče mesta. Grad sta v viktorijanskem obdobju John Crichton-Stuart, 3. markiz Bute in arhitekt William Burges bistveno spremenila in podaljšala. Originalne rimske ostanke še vedno lahko ločimo v današnjih zidovih.

Mesto je rastlo v senci gradu, ki so ga naseljevali predvsem priseljenci Iz Anglije. [8] Cardiff je v srednjem veku imel med 1.500 na 2.000 prebivalci in je bil relativno normalne velikosti za valižansko mesto v tem obdobju. Bil je središče normanske marke plemenitega kralja Glamorganskega. Do konca 13. stoletja je bil Cardiff edino mesto v Walesu, kjer je živelo več kot 2.000 ljudi, čeprav je ostal relativno majhen v primerjavi z večino pomembnih mest v angleškem kraljestvu in vedno zelo zaprt s svojimi zidovi, ki so se začeli kot lesene palisade v začetku 12. stoletja. Bil je bolj ali manj dovolj velik in pomemben, da je dobil vrsto privilegijev, zlasti leta 1331 Williama La Zouche, lorda Glamorganskega s poroko z družino de Clare, Edvarda III. leta 1359, nato Henrika IV. leta 1400, kasneje Henrika VI.. ,[9] V ne majhnem delu zaradi zgodovinske anglizacije mesta, je leta 1404 Owain Glyndŵr zažgal Cardiff in zasedel grad. Ker so bile mnoge zgradbe v mestu narejene iz lesa, tesno skupaj v okviru mestnega obzidja, je bil velik del Cardiffa uničen. Ironično glede na Glyndŵrova dejanja, so njegov kip postavili v Cardiffu pred Mestno hišo v začetku dvajsetega stoletja, kar kaže kako zapleteno in pogosto nasprotujočo si kulturno identiteto ima Cardiff kot glavno mesto Walesa. Mesto so kmalu obnovili po istem načrtu ulic. V nadaljevanju je imel pomembno politično vlogo pri upravljanju rodovitne južne Glamorganske obalne ravnine. Cardiff je bil prometno pristanišče v srednjem veku zaradi svoje lege na trgovski poti Bristola, leta 1327 je bil razglašen za Staple port, da so trgovci dolžni ponuditi določeno blago pod določenimi pogoji na prodaj. Mesto je v nadaljevanju postalo pomembno za piratstvo, kar je zgodnji moderni dobi privedlo do večjega spora med graščaki v Cardiffu in okoliškimi družinami.

Glavno mesto grofije Glamorganshire[uredi | uredi kodo]

Karta Johna Speeda, Cardiff leta 1610
Stara mestna hiša Cardiffa, 1860

Leta 1536 je bil sprejet Zakon o uniji med Anglijo in Walesom, ki je pripeljal do oblikovanja okrožja Glamorgan in Cardiff je postal okrajno mesto. Postalo je tudi del Kibbor hundred. Približno istočasno je družina Herbert postala najmočnejša družina na tem območju. Leta 1538 je Henrik VIII. Angleški zaprl dominikanske in frančiškanske samostane v Cardiffu, katerih ostanke so uporabljali kot gradbeni material. Pisec tega obdobja je opisal Cardiff: »Reka Taff teče pod stenami svojega imenitnega gradu in iz severnega dela mesta na južni del, kjer je ustrezen in varen pristan za ladijski promet«.

Cardiff je postal leta 1542 svobodno mestno okrožje [34], nadaljnje kraljeve privilegije je dobil od Elizabete I. leta 1600 in James I. v 1608. Leta 1573 so bila narejena vrata pristanišča za pobiranje carine. Pembrokeshireski zgodovinar George Owen je opisal Cardiff leta 1602 kot »najlepše mesto v Walesu a ne najbogatejše« 

Katastrofalne poplave v Bristolskem kanalu 30. januarja 1607 (zdaj verjamejo, da je bil cunami) [10] so spremenile tok reke Taff in uničile župnijsko cerkev svete Marije, ki jo je nadomestila podružnična cerkev sv. Janeza Krstnika. Med drugo angleški državljansko vojno je St. Fagans zahodno od mesta, doživel bitko pri St. Fagansu. Bitka med rojalističnimi uporniki in Novo vojsko, je odločila zmago za parlamentarce in pustila Oliverju Cromwellu osvojiti Wales. To je bila zadnja velika bitka, ki se je dogajala v Walesu, z okoli 200 (večinoma rojalisti) ubitimi vojaki.

Sledila so stoletja miru v Cardiffu. Leta 1766 se je John Stuart, 1. markiz of Bute poročil v družino Herbert in je kasneje ustanovil Marquess of Bute in leta 1778 začel obnovitvena dela gradu Cardiff. [11] V 1790-ih so bili odprti dirkališče, tiskarna, banka in kavarna in Cardiff je pridobil storitev poštne kočije do Londona. Kljub tem izboljšavam se je položaj Cardiffa v valižanski urbani hierarhiji v 18. stoletju zmanjšal. Iolo Morgannwg ga je imenoval »obskurno in nepomembno mesto«, popis leta 1801 je ugotovil le 1.870 prebivalcev, kar je Cardiff uvrstilo le na 25. mesto v Walesu, tudi za Merthyrom in Swanseanom. [12]

Gradnja dokov[uredi | uredi kodo]

Pogled na jubilejni dok, 1849

Leta 1793 se je rodil John Crichton-Stuart, 2. markiz of Bute. On je porabil svoje življenje za izgradnjo dokov v Cardiffu, zato so ga kasneje imenovali »ustvarjalec sodobnega Cardiffa«. Dvakrat tedensko je vozila ladja med Cardiffom in Bristolom od leta 1815 dalje, leta 1821 je bil ustanovljen Cardiff Gas Works.

Po Napoleonovih vojnah je Cardiff vstopil v obdobje socialnih in industrijskih nemirov, ki so se začeli s sojenjem in obešanjem delavca in rudarja Dica Penderyna, leta 1831.

Mesto je hitro raslo od leta 1830 dalje, ko je markiz of Bute zgradil pomol, ki se je povezal z železnico Taff Vale. Cardiff je postal glavno pristanišče za izvoz premoga iz Cynona, Rhondda in doline Rhymney in rasel po stopnji skoraj 80% na desetletje med letoma 1840 in 1870. Velik del rasti je posledica migracij iz notranjosti in zunanjosti Walesa: leta 1841 je bila četrtina prebivalstva v Cardiffu rojena v Angliji in več kot 10% na Irskem. [13] Ob popisu 1881 je Cardiff prehitel tako Merthyr in Swansea in postal največje mesto v Walesu. [44] Cardiffovo novo stanje kot prvo mesto v Južnem Wales je bilo potrjeno, ko je bil leta 1893 izbran kot mesto University College South Wales and Monmouthshire.

Stalna vojaška prisotnost je bila ustanovljena v mestu z izgradnjo Maindy Barracks leta 1877. [45]

Cardiff se je soočil z izzivom leta 1880, ko sta David Davies Llandinam in Barry Railway Company spodbujala razvoj konkurenčnih dokov v Barryju. Barry doki so imeli prednost, saj so bili dostopni v vseh plimovanjih in David Davies je trdil, da bo njegov podvig povzročil »da bo trava rastla na ulicah Cardiffa«. Od leta 1901 je izvoz premoga iz Barryja presegli tistega iz Cardiffa, vendar je uprava trgovine s premogom ostala v Cardiffu, zlasti njen Coal Exchange, borza, kjer se je določala cena premoga na britanskem trgu. Prvi milijon funtov vreden posel je bil sklenjen leta 1907. Mesto je okrepilo tudi svojo industrijsko bazo z odločitvijo lastnikov železarne Dowlais v Merthyru za gradnjo nove jeklarne v bližini pomola na East Moors, ki jo je Lord Bute odprl 4. februarja 1891. [14]

Mesto in status glavnega mesta[uredi | uredi kodo]

Valižanski narodni vojni spomenik

Kralj Edvard VII. Britanski je Cardiffu podelil status mesta 28. oktobra 1905. [15] Mesto je pridobilo rimokatoliško stolnico leta 1916. V naslednjih letih se je v mestu nahajalo vedno več državnih institucij, tudi Narodni muzej Walesa, Valižanski narodni vojni spomenik in Univerza, ne pa Narodne knjižnice Walesa, deloma zato, ker ustanovitelj knjižnice, Sir John Williams, šteje Cardiff, da nima valižanske populacije.

Po kratkem povojnem razcvetu, so Cardiffovi doki vstopili v dolgotrajno zmanjšanje med obema vojnama. Leta 1936 je bil njihov promet manj kot polovica njegove vrednosti leta 1913, kar kaže na padec povpraševanja po valižanskem premogu. Škoda bombardiranja Cardiffa v drugi svetovni vojni je vključevala opustošenje Llandaffske stolnice. Takoj po vojni se je povezava meta z družino Bute končala.

Narodni muzej Cardiff

Mesto je bilo razglašeno za glavno mesto Walesa 20. decembra 1955, s pisnim dokumentom ministra za notranje zadeve Gwilym Lloyd George. Caernarfon je tudi del tega. [16] Cardiff je torej v letu 2005 praznoval dve pomembni obletnici. Encyclopedia of Wales ugotavlja, da je odločitev, da prizna mesto kot glavno mesto Walesa »imelo več opraviti z dejstvom, da vsebuje marginalne konservativne volivce kot kateri koli utemeljen pogled na funkcije, ki jih mora imeti valižansko glavno mesto«. Čeprav je mesto gostilo igre Commonwealtha leta 1958, je Cardiff postal le središče nacionalne uprave z vzpostavitvijo urada leta 1964, ki je kasneje spodbudil nastanek različnih drugih javnih organov, kot so Arts Council of Wales in Welsh Development Agency.

Pristanišče v Cardiffu

Železarno East Moors so zaprli leta 1978 in prebivalstvo Cardiffa se je v 1980 zmanjšalo v skladu s širšim vzorcem urbanizacije v Veliki Britaniji. Vendar pa se je povzpel in je bil eden od redkih mest (zunaj Londona), kjer je število prebivalcev naraslo v 1990-ih. [50] V tem obdobju je Cardiff Bay Development Corporation, ki je spodbujala prenovo južnega Cardiffa ocenila regeneracijo Cardiff Bay, objavljeno leta 2004 in ugotovila, da bo projekt »okrepil konkurenčni položaj Cardiffa« in »prispeval k bistvenemu izboljšanju kakovosti grajenega okolja«, čeprav ni »pritegnil toliko vlagateljev, kot je bilo sprva predvideno«. V decentralizacije referendumu leta 1997, so volivci Cardiffa zavrnili ustanovitev nacionalne skupščine Walesa z 55,4% na 44,2% na 47% udeležbo. [17][18]

Mesto je bilo središče okrožja Glamorgan do sveta reorganizacije leta 1974, zdaj pa z Vale of Glamorgan skupaj kot novo okrožje Južni Glamorgan. Nadaljnje prestrukturiranje lokalne uprave v letu 1996 je povzročilo, da okrožni svet Cardiff Cityja postane enoten organ, mesto in okrožje Cardiff, z dodanima Creigiau in Pentyrch.

Geografija[uredi | uredi kodo]

Pogled proti jugu na center Cardiffa.

Je razmeroma ravninsko mesto, ki ga na vzhodu, severu in zahodu omejujejo hribi (najvišja točka je Garth Hill 307 m), na jugu pa Bristolski zaliv in estuarij reke Severn. Geografska lega, z lahkim dostopom do premogovnikov v dolinah na jugu Walesa, je omogočila bliskovit razvoj pristanišča, s tem pa tudi mesta okoli njega. Zgrajeno je bilo na izsušenem močvirnem svetu s podlago iz triasnih kamnin. Triasne pokrajine tem delu sveta so po navadi plitve in nizko ležeče. Klasični triasni lapor, pesek in konglomeratne skale so se v Cardiffu stoletja uporabljale kot gradbeni material. Mnoge od teh triasnih kamnin imajo vijoličen odtenek, predvsem obalni lapor, ki ga najdemo ob Penarthu. Ena izmed triasnih kamnin, ki se uporablja v Cardiffu je Radyr Stone, ki je, kot že ime pove, pridobljena v okrožju Radyr.

Cardiff meji na zahodu na okrožje v Vale of Glamorgan, znano tudi kot The Garden of Cardiff(Vrt Cardiffa), na vzhodu z mesto Newport, na severu na doline Južnega Walesa in na jugu na estuarij reke Severn in Bristolski kanal. Skozi mesto tečejo tri reke, Taff in Ely, ki se izlivata v Cardiffski zaliv na jugu, ter Rhymney na vzhodu, ki se izliva neposredno v Bristolski zaliv. Cardiffski zaliv je bil nekoč brakičen (polslan), z neposredno povezavo z morjem v času najvišje plime, danes pa je povezava zagrajena z zapornicami in zaliv je pravzaprav sladkovodno jezero, obala katerega je od devetdesetih let prizorišče obsežnega razvojnega projekta.

Cardiff se nahaja v bližini zaščitene obale Glamorgan, ki se razteza zahodno od Penartha in Barryja – spalno naselje Cardiffa, s klifi iz črtastih rumeno-modrih jurskih apnencev. Obala Glamorgan je le del Keltskega morja, ki je izpostavljeno jurski geologiji (geološka formacija modri lias). Ta odsek obale, ki ima grebene, plitvine in nazobčane klife, je bila pokopališče ladij, ki so plule do Cardiffa v industrijski dobi, saj so bile uničene okoli te sovražne obale med zahodno / jugozahodnim neurjem. Zato je bilo tihotapljenje in namerni napadi na ladje, pogosti.

Cardiff se nahaja v severnem zmernem pasu in ima v bistvu morsko okolje. (KÖPPEN: Cfb), označen z blagim vremenom, ki je pogosto oblačno, mokro in vetrovno. Večino leta pihajo vetrovi z jugozahoda iz smeri Atlantskega oceana. Poletja so topla in sončna, s povprečnimi najvišjimi temperaturami med 19 ºC in 22 °C. Zime so po navadi precej mokre, vendar so padavine redko pretirane, temperatura običajno ostane nad lediščem. Povprečne dnevne temperature so 4,5 °C januarja in 16 °C julija.[19]

Demografija[uredi | uredi kodo]

Prebivalstvo je zaradi trgovanja, imigracije po 2. svetovni vojni in tujih študentov etnično zelo raznoliko. Območje lokalne oblasti je imelo ob popisu leta 2011 346.100 prebivalcev[20], v primerjavi z letom 2001 ko jih je bilo 305.353. Večja urbana cona (opredelitev Eurostata, vključno z Vale of Glamorgan in več lokalnimi skupnostmi v dolinah) je imela 841.600 ljudi, kar je 10. največja v Veliki Britaniji. Metropolitansko območje Cardiff in doline Južnega Walesa pa imajo skoraj 1,1 milijona prebivalcev.

Ob popisu leta 2011 je v mestu živelo: 84,7% belcev, 1,6% mešanih belo in črno afriško/karibsko, 0,7% mešano belo in azijsko, 0,6% mešano drugi, 8% Azijcev, 2,4% Črncev 1,4% Arabcev in 0,6% drugih etničnih skupin. Skupno naj bi okoli 53.000 prebivalcev pripadalo kateri od manjšin, od tega jih največ živi v predelu Butetown, kjer predstavljajo tretjino prebivalstva.[21]

Religija[uredi | uredi kodo]

Od leta 1922 je v Cardiff vključena primestna stolnica "vasi" Llandaff, katere škof je od leta 2002 tudi nadškof Walesa. V mestu je tudi katoliška stolnica. Od leta 1916 je Cardiff je sedež katoliškega nadškofa. Zdi se da se število katoliškega prebivalstva niža, z oceno leta 2006 na okoli 25.000 manj kot leta 1980. V mestu je tudi judovska skupnost. Obstajata dve sinagogi, ena v Cyncoedu in ena v Moira Terrace, v nasprotju s sedem na prelomu 20. stoletja. V mestu je precejšnje število nekonformističnih kapelic zgodnjega 20. stoletja, grška pravoslavna Cerkev in 11 mošej. Ob popisu 2001 se je 66,9% prebivalstva v Cardiffu opisalo kot kristjani, odstotek pod povprečjem Walesa in Velike Britanije.

Shri Swaminarayan Mandir je prvi in tudi največji hindujski tempelj v Walesu

Najstarejša ne-krščanska skupnosti v Walesu so Judje. Judje niso smeli živeti v Angliji in Walesu po ediktu letu 1290, ko jih je Edvard I. Angleški izgnal. Valižanska judovska skupnost je bila ponovno ustanovljena v 18. stoletju.

Ob popisu prebivalstva leta 2001 je muslimanska populacija v Cardiffu znašala 3,7%, kar je bilo nad povprečjem v Združenem kraljestvu (2,7%) in precej nad povprečjem Walesa. Cardiff ima eno od najdlje uveljavljenih muslimanskih skupnosti v Veliki Britaniji, ki so jo začeli jemenski mornarji, ki so se naselili v mestu v 19. stoletju. Prva mošeja v Združenem kraljestvu (na mestu, kar je zdaj Al- Manar Islamic Centre) je bila odprta leta 1860 v okrožju Cathays Cardiff. Cardiff je sedaj dom za več kot 11.000 muslimanov iz različnih narodnosti in okolij ali skoraj 52% vseh valižanskih muslimanov.

Mesto je dom precejšnje hindujske skupnosti, saj so se indijski priseljenci tam naselili med 1950 in 1960. Prvi hindujski tempelj v mestu je bil odprt leta 6. aprila 1979 v Grangetownu, na mestu zapuščene sinagoge. Danes živi več kot 2000 hindujcev v Cardiffu, ki imajo tri svetišča.

Gospodarstvo[uredi | uredi kodo]

Callaghan Square is a major commercial development in central Cardiff

Kot glavno mesto Walesa je Cardiff glavni motor rasti valižanskega gospodarstva. Čeprav je število prebivalcev v Cardiffu približno 10% Valižanov, gospodarstvo Cardiffa predstavlja skoraj 20% BDP, 40% delovne sile vsak dan prihaja iz okoliškega južnega Walesa.[22][23] Industrija je imela več stoletij pomembno vlogo pri razvoju Cardiffa. Glavni vir preobrazbe iz majhnega v veliko mesto je bilo povpraševanje po premogu, potrebnega za izdelavo železa in kasneje jekla, prinesenega do morja na konjih iz Merthyr Tydfil. Posledično je bil zgrajen 40 km dolg kanal iz Merthyra (510 metrov nadmorske višine) do ustja reke Taff v Cardiffu.[24] Sčasoma je kanal in čolne zamenjala železnica Taff Vale in zrasla je velika ranžirna postaja ter novi doki v Cardiffu - vse zaradi hitro naraščajočega povpraševanja po premogu po svetu, iz doline Južni Wales

Coal Exchange

Na vrhuncu je pristaniško območje Cardiffa, znano kot Tiger Bay, postalo najbolj obremenjeno pristanišče na svetu in najpomembnejše pristanišče premoga.[25] V letih do prve svetovne vojne je bilo več kot 10 milijonov ton premoga vsako leto izvoženo iz Cardiffovih dokov.]].[26] Leta 1907 je Coal Exchange prvič opravil posel za milijon funtov šterlingov. Po obdobju upadanj je pristanišče spet začelo rasti - več kot 3 milijone ton tovora je šlo skozi doke leta 2007.

Danes je Cardiff glavni finančni in poslovni center v Walesu. Lokalno gospodarstvo, skupaj s sektorjem za javno upravo, šolstvo in zdravstvo, je predstavljalo približno 75% gospodarske rasti leta 1991.[27] Mesto se je pred kratkim uvrstilo kot sedmo v skupnem seštevku 50 evropskih mest, prav tako je uspešen v smislu privabljanja tujih investicij.

Cardiff je ena izmed najbolj priljubljenih turističnih destinacij v Združenem kraljestvu, ki ga obišče okoli 18 milijonov obiskovalcev na leto in ustvari 852.000.000 £ prihodkov mesta. Posledica tega je, da je vsak peti zaposlen v Cardiffu, v sektorju gostinstvo in turistična industrija. Mesto ima veliko število hotelov različnih velikosti in standarda, ki zagotavljajo skoraj 9.000 razpoložljivih postelj.

BBC Broadcasting House

Cardiff je sedež valižanskih medijev in velikega medijskega sektorja z BBC Wales, S4C in ITV Walesu in vsi imajo studije v mestu. Cardiff ima več športnih objektov, med njimi 1,4 milijarde £ vreden International Sports Village v Cardiff Bay, ki je sodeloval pri olimpijskih igrah v Londonu leta 2012.

Znamenitosti[uredi | uredi kodo]

Hiša Pierhead

Cardiff ima veliko znamenitih stavb, kot so:

  • Hiša Pierhead – (valižansko Adeilad y Pierhead) - sedež Državnega zbora Walesa (National Assembly for Wales), spomeniško zaščitena stavba zgrajena leta 1897 kot sedež za Bute Dock Company
  • Grad Cardiff (Cardiff Castle, valižansko Castell Caerdydd) je glavna turistična atrakcija v mestu in se nahaja v samem središču mesta
  • gledališki in konferenčni center St David's Hall (valižansko:Neuadd Dewi Sant),
  • Stolnica v Llandaffu (valižansko Eglwys Gadeiriol Llandaf); sedež škofa Llandaffa, vodja cerkve v Walesu in škofije Llandaff. Posvečena je sv. Petru in Pavlu, pa tudi trem valižanskim svetnikom: Dubricius (Dyfrig), Teilo in Oudoceus (Euddogwy). Je ena od dveh stolnic v Cardiffu.
  • Cardiffska metropolitanska stolnica - zgrajena v letih 1839–1842, je ena od le treh katoliških stolnic v Veliki Britaniji, ki je povezana z zborovsko šolo.
  • Center Millenium Wales (valižansko Canolfan Mileniwm Cymru) – center umetnosti, ki gosti opero, balet, ples, komedije in muzikle
  • St Fagans narodni zgodovinski muzej (valižansko Sain Ffagan: Amgueddfa Werin Cymru) - muzej na prostem v Cardiffu, ki prikazuje zgodovinski način življenja, kulturo in arhitekturo valižanskih ljudi

V središču mesta je zbirka edvardijanskih stavb, kot so Mestna hiša, Narodni muzej in galerija Walesa, Cardiff Crown Court in stavbe, ki so del Univerze v Cardiffu, skupaj z več modernimi javnimi objekti. Te stavbe obkrožajo majhno zeleno površino, v kateri je valižanski National War Memorial in številni drugi manjši spomeniki.

Poleg gradu Cardiff, se v Tongwynlais, na severu mesta, nahaja grad Coch (valižansko Rdeči grad). Sedanji grad je dovršena victorianska stavba oblikovalca Williama Burgesa, zasnovana za markiza in zgrajena leta 1870 za občasen umik. Viktorijanski grad stoji na temeljih veliko starejšega srednjeveškega gradu, ki ga je morda zgradil Ifor Bach, regionalni baron, povezan z gradom Cardiff. Zunanjost je postala priljubljena lokacija za filmske in televizijske produkcije.

Cardiff trdi, da ima največjo koncentracijo gradov od vseh mest na svetu. Še vedno obstajajo grad Cardiff in grad Coch, ostanki gradu Twmpath, [152] škofovska palača v Llandaffu in grad Saint Fagans, medtem ko so Treoda (ali grad Whitchurch) ponovno zgradili.

Cardiffski gradovi
grad Cardiff 
grad Coch 
grad St. Fagans 
škofovska palača 

Druge pomembne turistične znamenitosti so Cardiff Bay, ki vključujejo nedavno odprt Wales Millennium Center in Senedd in mnoge druge zanimivosti, vključno zajezitev Cardiff Bay Barrage in slavna Coal Exchange.

Cardiff ima več kot 1000 zaščitenih stavb, ki segajo od bolj pomembnih, kot so gradovi, do manjših zgradb, hiš in konstrukcij.

Cardiff ima sprehajalno pot posebnega pomena za turiste in pohodnike imenovano Centenary Walk, 3,7 km po centru mesta Cardiff. Ta pot vodi mimo mnogih znamenitosti in zgodovinskih stavb.

Wales Millennium Centre

Promet[uredi | uredi kodo]

Cardiff je prometno središče Walesa, z dobrimi cestnimi in železniškimi povezavami do preostalih delov Walesa in Anglije. Skozenj poteka avtocesta A4, ki povezuje mesto s kraji Bridgend, Swansea in Carmarthen na zahodu ter Bristol, Swindon, Reading in London na vzhodu. Druga večja prometnica, A470, ga povezuje s severom in severozahodom dežele.

Mestni in primestni javni prevoz večinsko zagotavlja avtobusno podjetje Cardiff bus, ki je v lasti mestnega sveta in upravlja s floto nekaj več kot 200 avtobusov. Avtobusi drugih, manjših podjetij vozijo večinoma na primestnih linijah. Zaradi gostega prometa v središču mesta so avtobusom namenjeni posebni pasovi, samo mestno jedro pa je zaprto za promet.

Regionalno železniško omrežje osmih prog z imenom Valley Lines povezuje 20 železniških postaj v mestu in bližnja naselja v sosednjih regijah. Centralna železniška postaja je ena od najprometnejših v Združenem kraljestvu, od nje vozijo vlaki do vseh večjih mest na Otoku.

Mednarodno letališče v Cardiffu (Cardiff International Airport, CWL) je edino mednarodno letališče v Walesu, nahaja se okoli 15 km zahodno od mesta pri vasi Rhoose.

Pobratena mesta[uredi | uredi kodo]

Opombe in sklici[uredi | uredi kodo]

  1. ^ Cardiff Bay - uradna spletna stran. Pridobljeno 20.7.2008
  2. ^ Hywel Wyn Owen and Richard Morgan, Dictionary of the Place-names of Wales. University of Wales Press, 2007, ISBN 1-84323-901-9, p. 70.
  3. ^ Pierce, Gwynedd O. "What's In A Name? – Cardiff". BBC Wales. Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 15 January 2009. Pridobljeno dne 17 July 2008. 
  4. ^ Davies, John (1994). A History of Wales. London: Penguin. str. 17–18. ISBN 0-14-014581-8. 
  5. ^ "CARDIFF ROMAN SETTLEMENT – Site details – coflein". RCAHMW website. Royal Commission on the Ancient and Historical Monuments of Wales. 30 August 2007. Pridobljeno dne 10 June 2009. 
  6. ^ Rees, William (1969). Cardiff: A History of the City. The Corporation of the City of Cardiff. str. 1. 
  7. ^ Rees, William (1969). Cardiff: A History of the City. The Corporation of the City of Cardiff. str. 3. 
  8. ^ "Cardiff Castle – Site details – coflein". RCAHMW website. Royal Commission on the Ancient and Historical Monuments of Wales. 3 December 2007. Pridobljeno dne 8 June 2009. 
  9. ^ "Cardiff Borough Council Records: Charter 1-4". Pridobljeno dne 23 March 2016. 
  10. ^ "Anniversary of 1607 killer wave". BBC News. 30 January 2007. Pridobljeno dne 8 May 2013. 
  11. ^ "A Cardiff & Vale of Glamorgan Chronology 1700–1849". Bob Sanders. Pridobljeno dne 4 March 2008. 
  12. ^ Davies, John; Jenkins, Nigel; Baines, Menna; Lynch, Peredur I. (17 April 2008). Davies, John, ur. The Welsh Academy Encyclopedia of Wales. Cardiff: University of Wales Press. ISBN 978-0-7083-1953-6. 
  13. ^ O'Leary, Paul (2004). Irish Migrants in Modern Wales. Liverpool University Press. str. 14. ISBN 978-0-85323-858-4. Pridobljeno dne 2 October 2008. 
  14. ^ "Detroit & St Vincent block at Maindy Barracks, Cathays". British Listed buildings. Pridobljeno dne 23 April 2014. 
  15. ^ Beckett, J.V. (2005). City Status in the British Isles, 1830–2002. Ashgate Publishing Ltd. str. 2. ISBN 978-0-7546-5067-6. Pridobljeno dne 2 October 2008. 
  16. ^ "Cardiff as Capital of Wales: Formal Recognition by Government". The Times. 21 December 1955. 
  17. ^ Balsom, Denis. 'The referendum result'. In Jones, James Barry; Balsom, Denis (ed.), The road to the National Assembly for Wales. Cardiff: University of Wales Press, 2000.
  18. ^ "Wales: The Post-Nation" (PDF). Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 13 April 2008. Pridobljeno dne 20 May 2008. 
  19. ^ "Cardiff Statistics". World Travel Guide. 
  20. ^ "2011 Census – Population and Household Estimates for Wales, March 2011". Office for National Statistics website. Office for National Statistics. 16 July 2012. Pridobljeno dne 17 July 2012. 
  21. ^ "Black and Minority Ethnic Communities Consultation Report, 2005" (PDF). 2005-09-01. Pridobljeno dne 18.4.2008. 
  22. ^ Clifton-Fearnside, Alex; Adam Douglas (14 May 2002). "Sub-regional and local area gross domestic product" (PDF). Office for National Statistics. Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 2010-01-02. Pridobljeno dne 18 April 2008. 
  23. ^ "Statistics on Commuting in Wales". Statistics for Wales. 5 December 2007. Pridobljeno dne 18 April 2008. 
  24. ^ "The Glamorganshire Canal". Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 27 December 2007. Pridobljeno dne 19 April 2008. 
  25. ^ "Cardiff's millennium makeover, Cardiff – Travel – The Guardian". London: The Guardian. 9 June 2009. Pridobljeno dne 2 June 2010. 
  26. ^ "Cardiff – Coal and Shipping Metropolis of the World". National Museum of Wales. Pridobljeno dne 19 April 2008. 
  27. ^ "Labour Market:An overview of Cardiff Employment and the local economy". Cardiff County Council. 9 April 2004. Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 9 June 2011. Pridobljeno dne 19 April 2008. 

Zunanje povezave[uredi | uredi kodo]

Mestna hiša
(v angleščini)