Nekropola v Gizi

Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Jump to navigation Jump to search
Nekropola v Gizi
Vseh šest piramid kompleksa
Vseh šest piramid kompleksa
Lega Giza, Spodnji Egipt
Koordinati 29°58′34″N 31°7′58″E / 29.97611°N 31.13278°E / 29.97611; 31.13278Koordinati: 29°58′34″N 31°7′58″E / 29.97611°N 31.13278°E / 29.97611; 31.13278
Uradno ime: Memphis and its Necropolis – the Pyramid Fields from Giza to Dahshur
Tip Kulturni spomenik
Kriterij i, iii, vi
Razglasitev 1979 (3. zasedanje)
evid. št. 86
Regija Afrika
Nekropola v Gizi is located in Egipt
Nekropola v Gizi
Geografska lega: Nekropola v Gizi, Egipt

Nekropola v Gizi (arabsko أهرامات الجيزة, IPAː [ʔɑhɾɑˈmɑːt elˈɡiːzæ], »piramide v Gizi«) je obseženo arheološko najdišče na planoti Giza ob istoimenskem naselju, devet kilometrov zahodno od Nila in 13 kilometrov od središča mesta Kairo v Egiptu.

Poznana je po veličastnih antičnih spomenikih: Veliki sfingi, Veliki piramidi in ostalih večjih piramidah ter templjih, ob robovih pa se nahajajo tudi pokopališča, delavska vas in kamnolomi. Piramide, ki so ostale v zahodnjaški domišljiji emblem starodavnega Egipta,[1][2] je v času stare Grčije populariziral Antipater iz Sidona, saj jih vključil na seznam sedmerih čudes starega veka. Od vseh sedmih so piramide daleč najstarejše in edine, ki so preživele do današnjih dni. Arhitekturni podvig takšnega merila je bil mogoč samo v času blaginje in stabilnosti, ko so graditelji in delavci spoštovali avtoriteto faraona.

Starodavno mesto Memfis z nekropolo in piramidami ter območje od Gize do Dahšurja je bilo leta 1979 vpisano na Unescov seznam svetovne dediščine.

Piramide in sfinga v Gizi[uredi | uredi kodo]

Kompleks piramid v Gizi, znan tudi kot Velike piramide, sestavljajo Keopsova piramida (tudi Velika piramida ali Kufujeva piramida, zgrajena okoli let 2560–2540 pr. n. št.), malo manjša Kefrenova piramida (nekaj sto metrov jugozahodno) in še skromnejša Mikerinova piramida (še nekaj sto metrov proti jugozahodu). Velika Sfinga leži vzhodno od kompleksa. Egiptologi se povečini strinjajo, da je sfingina glava upodobitev faraona Kefrena. Poleg teh večjih spomenikov se na obrobju nahajajo tudi spremljevalne piramide, znane kot piramide kraljic, tlakovane poti in drugi templji.[3]

Kompleks piramid obdaja kamnit zid v kiklopskem slogu, podoben tistemu v Mikenah. Mark Lehner je zunaj zidu odkril delavsko naselje, ki ga po slogu najdene lončevine uvrščajo med vladavini faraona Kefrena (vladal 2520–2494 pr. n. št.) in Mikerina (vladal 2490–2472 pr. n. št.). Nova odkritja v naselju in okolici, med njimi cvetoče pristanišče, nakazujejo, da so v naselju bolj verjetno prebivali vojaki in pomorščaki, ki so uporabljali pristanišče in barakasta bivališča. Lehner domneva, da so delavci prebivali kar na klančinah, s pomočjo katerih so gradili piramide, verjetno pa tudi v okoliških kamnolomih.[4]

Zemljevid kompleksa piramid pri Gizi[uredi | uredi kodo]

Giza pyramid complex (multilingual map).svg

1. Keopsova piramida
2. Kefrenova piramida
3. Mikerinova piramida
4. Kefrenov pogrebni tempelj
5. Pogrebni tempelj
6. Spremljevalna piramida
7. Kefrenov dolinski tempelj
8. Mikerinov dolinski tempelj
9. Grobnica kraljice Heteferes I.
10. Grobnica kraljice Kentkaus I.
11. Piramide kraljic
12. Mastabe
13. Velika sfinga
14. Sfingin tempelj
15. Hemonova grobnica
16. Urad za preučevanje piramid
17. Blagajna za nakup vstopnic

18. Jame za pogrebne ladje
19. Sodobna cesta
20. Grobnice, izklesane v kamen
21. Delavsko naselje
22. Kairo
23. Vas Nazlet el-Samman
24. Povezovalna pot
25. Mikerinov kamnolom
26. Sodobno pokopališče
27. Južno polje s kamnitimi grobnicami
28. Obzidje
29. Mastabe in kamnite grobnice
30. Zahodno polje
31. Vzhodno polje
32. Osrednje polje z mastabami in kamnitimi grobnicami


Keopsova piramida[uredi | uredi kodo]

Sarkofag v kraljevi pogrebni celici Keopsove piramide
Glavni članek: Keopsova piramida.

Faraon Keops (egipčansko Kufu), drugi vladar Četrte dinastije (Staro kraljestvo, vladal 2589–2566 pr. n. št.), je bil sin faraona Sneferuja. Na planoti Giza je dal zgraditi največjo piramido – Veliko piramido, ki bi mu po smrti služila kot grobnica. Strokovnjaki ocenjujejo, da jo je kar 100.000 ljudi gradilo 10–20 let in jo dokončalo okoli leta 2560 pr. n. št. Njen arhitekt naj bi bil Kufujev vezir Hemon.[5] Zgrajena je bila iz približno 2,3 milijona apnenčastih in granitnih blokov, težkih od 2,5 do 15 ton. Da bi jo zgradili v 20 letih, so morali vsako uro vsakega dneva, tudi ponoči, postaviti 12 kamnitih blokov, kar nanese 800 ton materiala na dan.[6] Ob izgradnji je bila visoka 146,5 metrov, s čimer je bila kar 3800 let najvišja zgradba na svetu.[7] Danes meri samo 138,8 metrov, ker nima več svojega vršnega kamna (benben ali piramidion), načela pa jo je tudi erozija.[8] Zunanji bloki piramide in bloki okoli pogrebnih celic so bili zelo natančno obdelani, saj je reža med njimi v povprečju široka samo 0,5 milimetra.[9] Vmesni bloki so bili bolj grobe izdelave ali celo neobdelani.

Piramida ima tri pogrebne celice. Prva (nedokončana) leži pod piramido, druga je tako imenovana kraljičina celica, tretja pa kraljeva. Vanjo je bil postavljen velik rdeč granitni sarkofag. Leta 1954 so v jami ob Keopsovi piramidi našli nedotaknjeno ladjo iz cedrovine, dolgo okoli 48 in široko okoli 5 metrov. Po 16 letih dela je bila restavrirana in razstavljena v moderni zgradbi nedaleč od nahajališča.

Poleg kraljeve piramide so del Keopsovega kompleksa tudi neizkopani dolinski tempelj, povezovalna pešpot, pogrebni tempelj, tri manjše piramide kraljic in pet jam za pogrebne ladje.[10] Pogrebni tempelj je stal na vzhodni strani piramide. Od njega so ostali samo tlakovci iz črnega bazalta. Povezovalna pešpot z dolino in templjem v dolini je slabše ohranjena. Tempelj v dolini je pokopan pod vasjo Nazlet el-Samman (našli so bazaltne tlakovce in apnenčaste stene), a ga niso nikoli odkopali.[11][12] Bazaltne bloke naj bi izrezovali z nekakšno žago, dolgo 4,6 metrov, žagala pa naj bi s hitrostjo 38 mm/min. Žaga je domnevno tehtala 140 kg, zobje pa so bili verjetno iz bakra. Med uporabo so jo mazali z rastlinskim oljem, z njo pa je moralo naenkrat rokovati kar 12 delavcev.[13] Na vzhodni strani so tri ohranjene piramide kraljic, pred kratkim pa so odkrili še temelje slabše ohranjene četrte piramide. Pod pešpotjo na vzhodu se je skrivala grobnica Keopsove matere, kraljice Heteferes I. Njen skrbno zapečaten sarkofag je bil ob odkritju prazen.

V 70. letih prejšnjega stoletja so na južnem polju planote pri Gizi odkrili gomilo z artefakti. Med njimi so bili Keopsovi pečati iz blata, ki so jih povezali z obrtniško naselbino.[14] Podobne zgradbe iz blatnih opek južno od Keopsovega dolinskega templja so vsebovale tesnila iz blata. Zgradbe naj bi služile kot naselje kulta faraona Keopsa po njegovi smrti.[15] Južno od kiklopskega zidu so leta 1990 odkrili delavsko pokopališče, ki je bilo v rabi vsaj med Keopsovo vladavino in do konca Pete dinastije.[16]

Kefrenova piramida z Veliko sfingo v Gizi

Kefrenova piramida[uredi | uredi kodo]

Glavni članek: Kefrenova piramida

Faraon Kefren (egipčansko Kafre ali Kafra), tretji vladar Četrte dinastije (Staro kraljestvo, vladal 2558–2532 pr. n. št.[17]) je bil sin Keopsov sin. Njegova piramida je bila sprva visoka 143,5 metrov, danes pa meri 136,4 metre.[18] Pod vrhom je še vidna prvotna gladka zunanja obloga piramide. Čeprav je piramida za meter nižja od Velike piramide, je zaradi lege na 10 metrov višji podlagi navidezno višja. Zgrajena je iz apnenčastih blokov, težkih okoli dve toni. Proti vrhu so bloki vse manjši. Spodnje plasti so bile obložene z rožnatim granitom. Zgornja tretjina je prekrita z gladko apnenčasto oblogo, del vrha in piramidion pa tudi na tej piramidi manjkata.

Leta 1818 je arheolog Giovanni Belzoni na severni strani piramide odkril vhod vanjo. Upal je, da bo pogrebna soba nedotaknjena, a je našel samo odprt sarkofag z razbitim pokrovom na tleh. Soba ni bila okrašena. Piramido so verjetno odprli in izropali že na koncu 3. tisočletja pr. n. št., morda po naročilu Ramzesa II.[19] Velik del apnenčasta obloge so odnesli za gradnjo templja v Heliopolisu.

Druge zgradbe, ki spadajo v Kefrenov piramidni kompleks, so spremljevalna piramida, Kefrenovi templji in Velika sfinga z lastnim templjem. Spremljevalna piramida se je nahajala na južni srednjici piramide. Od nje ni ostalo skoraj nič, razen nekaj blokov, ki obdajajo temelje. V piramidi sta dva hodnika. Eden od njiju se spušča v nišo, v kateri je bilo nekaj obrednega pohištva.[20]

Kefrenovi templji[uredi | uredi kodo]

Templji so v primerjavi s Keopsovimi v precej dobrem stanju, predvsem dolinski tempelj.[21] Vzhodno od piramide leži pogrebni tempelj, večji od prejšnjih in prvi z vsemi petimi elementi kasnejših pogrebnih templjevː vhodno dvorano, stebriščnim dvoriščem, petimi nišami za kipe faraona, petimi skladiščnimi komorami in notranjim svetiščem. Vseboval naj bi 50 kipov faraona Kefrena v naravni velikosti, a so jih verjetno v času faraona Ramzesa II. odstranili in predelali.

Dolinski tempelj je s pogrebnim povezan preko 500-metrske pešpoti. Zgrajen je iz megalitskih blokov, obloženih z rdečim granitom. Nekateri tehtajo tudi več kot 100 ton.[22] Notranji stebri so bili granitni, tlakovci pa iz alabastra. V templju ni bilo okrasja, je pa poln simbolizma.

Velika sfinga[uredi | uredi kodo]

Glavni članek: Velika sfinga v Gizi.

Med gradnjo Kefrenove piramide sta bila v njeni bližini zgrajena sfinga in sfingin tempelj z nekropolo.[23] Egiptologi se večinoma strinjajo, da je sfingin obraz verjetno Kefrenov[24] in da je najstarejša monumentalna skulptura iz starodavnega Egipta.[25] Njeno ime in graditelji niso omenjeni v nobenem napisu iz Starega kraljestva, zato so čas izgradnje, arhitekt, graditelji in namen neznani.

Sfinga je monolit, izklesan v kamnito podlago, ki je služila kot kamnolom za gradnjo piramid in drugih objektov v okolici.[26] Kakovost plasti apnenca se po višini sfinge spreminja, zato je prišlo skozi tisočletja do neenakomerne erozije in degradacije njenega telesa.[27]

Piramide pri Gizi, pogled z juga v poznem 19. stoletju. Z leve proti desni tri piramide kraljic ter Mikerinova, Kefrenova in Keopsova piramida.

Mikerinova piramida[uredi | uredi kodo]

Najmanjšo od treh velikih piramid je dal zgraditi faraon Mikerin (egipčansko Menkaure), šesti vladar Četrte dinastije (Staro kraljestvo, vladal okoli 2532–2503 pr. n. št.). Piramida je bila ob izgradnji visoka 65,5 metrov, danes pa 61 metrov. Zgrajena je iz apnenca in granita in je po prostornini desetkrat manjša od Keopsove piramide. Spodnjih 16 plasti je bilo obloženih z rdečim granitom, zgornji del pa kot običajno z belim apnencem iz Ture. Del granita je ostal neobdelan, verjetno zaradi smrti faraona, preden je bila piramida dokončana. Nedokončani projekti dajejo arheologom vpogled v metode gradnje piramid in templjev. V notranjosti so našli krsto z Mikerinovim imenom in kostmi, ki so bile stare 2000 let, in čudovit, z detajli bogat bazaltni sarkofag z ženskim okostjem, ki danes leži na dnu Sredozemskega morja, saj se je potopil z ladjo, namenjeno v Veliko Britanijo.[28]

Konec 12. stoletja je poskušal Saladinov sin in naslednik Al-Aziz Uthman podreti piramide, začenši z najmanjšo. Rušiteljem kljub velikim naporom ni uspelo odstraniti več kot dveh blokov na dan. Podiranje piramide je zato spodletelo, na severni stranici pa je ostala velika navpična luknja.[29][30]

Poleg kraljeve piramide so kot del Mikerinovega kompleksa tudi tri piramide kraljic, pogrebni tempelj s kasneje dodanim pred-templjem in dolinski tempelj. Jedro in temelji pogrebnega templja so iz apnenca, tla in nekatere stene pa iz granita. Oba templja so dokončali s surovimi kamnitimi bloki. V tem obdobju ni bilo nenavadno, da je faraon dokončal predhodnikov/očetov tempelj, zato je morda faraon Šepseskaf dokončal templja s surovimi kamnitimi bloki. Napis v pogrebnem templju pravi, da »je dal narediti tempelj kot spomenik očetu, kralju Spodnjega in Gornjega Egipta«. Med izkopavanji so našli veliko število Mikerinovih kipov, izklesanih v naturalističnem slogu Starega kraljestva z veliko vidnimi podrobnostmi.[31]

Piramide kraljic[uredi | uredi kodo]

Na jugu od kraljeve piramide stojijo tri spremljevalne piramide kraljic z lastnimi templji in notranjo konstrukcijo. Najjužnejša je največja in edina prava piramida. Delno je obložena z granitom, v bližini pa so našli tudi apnenčast piramidion, zaradi česar sklepajo, da je bila dokončana.[32] Gradnja drugih dveh je obstala po izgradnji jedra piramide.[31]

Grobnica kraljice Khentkaus I. s Kefrenovo in Mikerinovo piramido v ozadju

Grobnica kraljice Kentkaus I.[uredi | uredi kodo]

Kentkaus I. (kraljica Starega kraljestva, verjetno Mikerinova hčerka, Šepseskafova in Userkafova žena in Sahurejeva mati[33]) je bila pokopana na osrednjem polju v Gizi, med Mikerinovo piramido in dolinskim templjem, kar nakazuje na možno sorodstveno razmerje z Mikerinom.[34] Njena grobnica ima oznaki LG 100 in G 8400. Del kompleksa je njena piramida, kapela, vdolbina za ladjo, dolinski tempelj, piramidno mesto, vodni zbiralnik in žitnica.[35][10]

Kapela je imela osrednjo dvorano in notranjo kapelo, ki je bila s prehodom v apnenčastih tleh povezana s pogrebno dvorano. Scene iz reliefov na stenah so poškodovane. Prehod in pogrebna dvorana sta prekriti z rdečim granitom. V pogrebni dvorani je bil verjetno sarkofag iz alabastra, katerega ostanki so v črepinjah, našli pa so tudi skarabeja iz rjavega apnenca, po izdelavi sodeč iz obdobja Dvanajste dinastije,[36] kar pomeni, da so grobnico verjetno večkrat ponovno uporabili. Pogrebna ladja je bila jugozahodno od piramide v jami, dolgi 30,25 metra in široki 4,25 metra, izklesani v skalo. Premec in krma sta bila verjetno dvignjena, ladja pa je imela tudi streho. Ladja je morda predstavljala Rajevo nočno barko, kar pomeni, da se v njeni bližini morda nahaja tudi dnevna barka.[34] Takoj na vzhodu leži piramidno mesto z mnogo ulicami, ki ga delijo na skupine hiš z lastnimi žitnicami in skladišči. Zgrajeno je bilo iz na zraku sušenega blata in ometano z rumenim ometom. V mestu so verjetno prebivali svečeniki in služabniki piramidnega kompleksa. Zgrajeno je bilo proti koncu Četrte ali na začetku Pete dinastije, delovalo pa je tudi tekom Šeste dinastije.[34]

Pešpot povezuje piramidno kapelo z dolinskim templjem, ki je blizu Mikerinovega dolinskega templja. Pred templjem je majhna zgradba, imenovana »umivalnica kraljice Kentkaus«, v kateri naj bi pred balzamiranjem umili kraljičino telo.[34]

Piramida z ruševinami

Delavsko naselje[uredi | uredi kodo]

Delo v kamnolomih, transportu, postavljanju in oblikovanju ogromnih količin kamna za gradnjo piramid je zahtevalo več tisoč izkušenih, neizkušenih in pomožnih delavcev. Za gradnjo so bili potrebni tudi peki, tesarji, vodni prevozniki in drugi. Način gradnje in natančno število delavcev, potrebnih za tako obsežen podvig, sta še vedno predmet ugibanj. Ko je Gizo leta 450 pr. n. št. obiskal grški zgodovinar Herodot, so mu svečeniki povedali, da je Veliko piramido v štirih trimesečnih izmenah po 100.000 mož 20 let gradilo skupaj 400.000 mož. Dokazi iz grobnic kažejo, da je v trimesečnih izmenah delalo po 10.000 mož in da je gradnja piramide trajala 30 let.[3]

Izven obzidja piramidnega kompleks v Gizi je Mark Lehner jugovzhodno od Kefrenovega in Mikerinovega kompleksa odkrili delavsko naselje (kahun) iz sredine Četrte dinastije (2520–2472 pr. n. št.), v katerem so prebivali graditelji piramide. Lehner je v naselju odkril spalne četrti, pekarne, pivovarne, kuhinje z dokazi, da so se delavci prehranjevali predvsem s kruhom, govedino in ribami, bolnišnico in pokopališče. Na nekaterih najdenih okostjih so odkrili sledove poškodb, povezanih z delovnimi nezgodami na gradbišču.[37]

Naselje velja za enega od najstarejših znanih primerov urbanističnega načrtovanja.[38][39] Njegov razvoj je moral biti dokaj hiter: vse zgradbe so bile zgrajene verjetno v 30–50 letih, kolikor sta trajali vladavini Kefrena in Mikerina, graditeljev druge in tretje piramide v Gizi.

Pokopališča[uredi | uredi kodo]

Mikerinov sin v pisarjevem sedu, izklesan v kamnolom pokopališča pri očetovi priamidi. Okoli 2548-2524 pr. n. št.

Med gradnjo piramid so v njihovi neposredni okolici zgradili tudi mnogo mastab za manj pomembne člane faraonove družine. Pokopališča okoli piramid so bila razporejena vzdolž avenij in ulic.[40] Vzhodno od Keopsove piramide je bilo med njo in piramidami kraljic glavno pokopališče G 7000 ali Vzhodno pokopališče. Bilo je eno od starejših pokopališč z grobnicami žena, sinov in hčera vladarjev Četrte dinastije. Zahodno od piramide sta pokopališči G 1200 z grobnico faraonovega sina Vepemnofreta in G 4000 z grobnico faraonovega vezirja in arhitekta Velike piramide Hemiuna. Med Peto in Šesto dinastijo so se pokopališča še razširila.[10]

Zahodno polje leži zahodno od Keopsove piramide. Razdeljeno je na manjše dele, tako kot pokopališča, omenjena v rezultatih Abu Bakrovih izkopavanj v letih 1949–1950, 1950–1951, 1952 in 1953. Več pokopališč, na primer pokopališči G 1200 in G 4000, je poimenovanih po številkah mastab. Na Zahodnem polju so pokopališča G 1000–G 1600, G 1900, G 2000, G 2200, G 2500, G 3000, G 4000 in G 6000. Tri pokopališča so dobila ime po arheologih, ki sta jih raziskovala: Junkerjevo zahodno pokopališče, Junkerjevo vzhodno pokopališče in Steindorffovo pokopališče.[41]

Pokopališča na Zahodnem polju v Gizi[42]
Pokopališče Časovno obdobje Izkopavanja Komentar
Abu Bakrova izkopavanja Peta in Šesta dinastija (1949–1953)
G 1000 Peta in Šesta dinastija Reisner (1903–1905) Kamnite mastabe.
G 1100 Peta in Šesta dinastija Reisner (1903–1905) Opečnate mastabe.
G 1200 Večinoma Četrta dinastija Reisner (1903–1905) Na njem je pokopanih nekaj članov Keopsove družine: sinova Vepemnefert in Kaem-ah in hčerka Nefertiabet.
G 1300 Peta in Šesta dinastija Reisner (1903–1905) Opečnate mastabe.
G 1400 Peta dinastija ali kasneje Reisner (1903–1905) Dva Keopsova vedeževalca.
G 1500 Reisner (1931?) Samo ena mastaba (G 1601).
G 1600 Peta dinastija ali kasneje Reisner (1931) Dva Keopsova vedeževalca.
G 1900 Reisner (1931) Samo ena mastaba (G 1903).
G 2000 Peta in Šesta dinastija Reisner (1905–06)
G 2100 Peta in Šesta dinastija in kasneje Reisner (1931) G 2100 pripada Keopsovemu vnuku Meribu, G 2101 pa hčerki faraona iz Pete dinastije.
G 2200 Pozna Četrta ali zgodnja Peta dinastija Reisner ? Mastaba G 2220.
G 2300 Peta in Šesta dinastija Reisner (1911–1913) Na njem so tudi mastabe vezirja Senedžemib-Intija in njegove družine.
G 2400 Peta in Šesta dinastija Reisner (1911–1913)
G 2500 Reisner
G 3000 Šesta dinastija Fisher in Eckley Case ml. (1915)
G 4000 Četrta dinastija in kasneje Junker in Reisner (1931) Na njem je grobnica vezirja Hemona.
G 6000 Peta dinastija Reisner (1925–1926)
Junkerjevo pokopališče (zahod) Pozno Staro kraljestvo Junker (1926–1927) Na njem je mastaba pritlikavca Seneba.
Steindorffovo pokopališče Peta in Šesta dinastija Steindorff (1903–1907)
Junker jevo pokopališče (vzhod) Pozno Staro kraljestvo Junker

Vzhodno polje leži vzhodno od Keopsove piramide. Na njem je pokopališče G 7000, kjer so pokopani člani Keopsove družine. Na njem so tudi mastabe zakupnikov in svečenikov piramid iz Pete in Šeste dinastije.[43]

Pokopališče G 7000 – kraljeva družina[44]
Številka groba Lastnik Komentar
G 7000 X Kraljica Heteferes I. Keopsova mati.
G 7010 Nefertkau I. Sneferujeva hčerrka, Keopsova polsestra.
G 7060 Nefermaat I. Sin Nefertkau I. in Kefrenov vezir.
G 7070 Sneferuhaf Sin Nefermaat II.
G 7110–7120 Kavab in Heteferes II. Kavab je bil najstarejši Keopsov sin.
G 7130–7140 Kufuhaf I. in Nefertkau II. Kraljev sin in vezir in njegova žena.
G 7210–7220 Džedefhor Sin Kepsa in Meritites.
G 7350 Heteferes II. Kavabova in kasneje Džedefrejeva žena.
G 7410–7420 Meresanh II. in Horbaef Meresanh je bila kraljeva hčerka in njegova žena.
G 7430–7440 Minkhaf I. Keopsov sin in Kefrenov vezir.
G 7510 Ankhhaf Sneferujev sin in Kefrenov vezir.
G 7530–7540 Meresanh III. Hčerka Kavaba in Hetepheres II., Kefrenova žena.
G 7550 Duaenhor Verjetno Kavabov sin in Keopsov vnuk.
G 7560 Ahethotep Meritites II. Meritites je bila Keopsova hči.
G 7660 Kaemsehem Kavabov sin in Keopsov vnuk, upravnik palače.
G 7760 Mindžedef Kavabov sin in Keopsov vnuk, državni zakladnik.
G 7810 Džati Sin kraljice Meresanh II.

Pokopališče GIS (Giza I. jug) je južno od Keopsove piramide. Sprva so domnevali, da je nadaljevanje vzhodnega pokopališča G 7000, vendar je verjetno iz obdobja faraona Mikerina (Junker) ali še starejše (Reisner). Na pokopališču je več kamnitih mastab, ki datirajo vse do pozne Šeste dinastije.[45] Iz Mikerinovega obdobja so mastabe kraljevega komornika Haemneferta, faraonovega sina Kufudžedefa, ki je bil »gospodar kraljeve velikodušnosti«, in uradnika Niankraja.[46]

Osrednje polje je vzhodno od Kefrenove pešpoti in sega do piramidnega mesta kraljice Hentkaus I. Grobovi so datirani od konca Četrte dinastije do Pete dinastije, morda tudi kasneje.[47][48] Na polju je pokopanih več članov kraljeve družine: kraljice Persenet, Hamerernebti II., Rehetre, Hentkaus I. in Bunefer ter več kraljevih sinov.[10] Blizu pešpoti so našli tudi grobnice iz saiškega obdobja (Šestindvajseta dinastija) in kasnejših obdobij, med njimi grobnico Ahmosovega vojaškega poveljnika in njegove matere, kraljice Nahtubasterau, žene faraona Ahmosa II. (6. stoletje pr. n. št.).[49]

Na polju so tudi večji kamnolomi, kjer so lomili kamen za gradnjo prvih dveh piramid.

Osrednje polje – vladarska družina [50]
Števikla groba Lastnik Komentar
G 8172 (LG 86) Nebemahet Kefrenov sin, vezir.
G 8158 (LG 87) Nikaure Sin Kefrena in Persenet, vezir.
G 8156 (LG 88) Persenet Kefrenova žena.
G 8154 (LG 89) Sehemkare Sin Kefrena in Hekenuhedžet.
G 8140 Niuserre Kefrenov sin, vezir v Peti dinastiji.
G 8130 Nianhre Vladarjev sin, verjetno Peta dinastija.
G 8080 (LG 92) Iunmin Vladarjev sin, konec Četrte dinastije.
G 8260 Babaef Kefrenov sin, konec Četrte dinastije.
G 8466 Iunre Kefrenov sin, konec Četrte dinastije.
G 8464 Hemetre Verketno Kefrenova hčerka, konec Četrte ali Peta dinastija.
G 8460 Anhmare Vladarjev sin in vezir, konec Četrte dinastije.
G 8530 Rehetre Vladarjeva (verjetno Kefrenova) hčerka in kraljica, konec Četrte ali Peta dinastija.
G 8408 (ali Galarza) Bunefer Vladarjeva hčerka in kraljica, konec Četrte ali Peta dinastija.
G 8978 Hamerernebti I. Vladarjeva hčerka in kraljica, sredina do konec Četrte dinastije.

V bližin tlakovane poti med Kefrenovo piramido in Veliko sfingo so odkrili grobnice iz saiškega in kasnejših obdobij. Med njimi je grobnica poveljnika vojske Ahmesa in njegove matere, kraljice Nahtubasterau, žene faraona Ahmoza II.[51]

Južno poljeː Na polju se nahajajo mastabe iz časa Druge in Tretje dinastije, grobnice iz poznega Starega kraljestva (Peta in Šesta dinastija) ter grobnice iz obdobje Saite.[52]

Grobnice graditeljev piramid[uredi | uredi kodo]

V letih 1990 in zatem 2009 so ob piramidah odkrili grobnice, ki pripadajo delavcem. Čeprav niso bili mumificirani, so jih pokopali v grobnice iz blatnih opek, darovali pa so jim tudi pivo in kruh, ki jih bo podpiral v onostranstvu. Bližina piramid in način pokopa nakazuje, da so bili to plačani delavci, ki so bili na svoje delo ponosni, in ne sužnji, kot je bilo poprej mišljeno. Sliko sužnjev, ki gradijo piramide, je verjetno popularizirala Hollywoodska filmska industrija, kar je slonelo na dotedanjem mnenju, da piramid brez uporabe prisilnega dela niso mogli zgraditi tako učinkovito. Dokazi iz teh grobnic pričajo, da je piramido okoli 30 let gradilo 10.000 ljudi. Večina delavcev je prihajala iz revnih družin. Kmetije so delavce dnevno oskrbele z 21 glavami goveda in s 23 ovcami. Faraon je na položajih arhitektov, zidarjev, obdelovalcev kovine in tesarjev stalno zaposloval strokovnjake s potrebnimi veščinami.[53][54][55][56][57]

Novo kraljestvo in pozno obdobje[uredi | uredi kodo]

V času Novega egipčanskega kraljestva je bilo območje še vedno aktivno. Blizu sfinge je bila v času 18. dinastije (verjetno v času kralja Tutmoza I.) zgrajena opečnata kapela. Amenhotep II. iz iste dinastije je v bližini sfinge zgradil tempelj posvečen Hauron-Haremahetu. Njegov naslednik Tutmoz IV. je kot princ obiskal piramide in sfinge. V sanjah mu je bilo naročeno, da mu bo podeljeno kraljevanje, če odstrani pesek s sfinge. Ta dogodek je zabeležen na Steli sanj. Med zgodnjimi leti vladanja je Tutmoz IV. skupaj z ženo Nefertari v Gizi postavil več stel. Faraon Tutankamon iz iste dinastije je postavil zgradbo, ki se ji danes reče kraljevo počivališče. V času Devetnajste dinastije je faraon Seti I. dozidal tempelj Hauron-Haremahetu, njegov sin Ramzes II. pa je postavil stelo v kapeli pred sfingo in si prilastil Tutankamonovo počivališče.[58]

V času Enaindvajsete dinastije so rekonstruirali tempelj boginje Izide, gospodarice piramid. Med Šestindvajseto dinastijo je bila postavljena stela, ki omenlja faraona Keopsa in njegovo kraljico Henutsen.[59]

Gradnja piramid[uredi | uredi kodo]

Prve piramide[uredi | uredi kodo]

Umrle faraone so prvotno pokopavali v mastabe (staroegipčanske grobnice, izdolbene v kamnino in na vrhu zaščitene s težko, ravno streho).[60][61] Piramide so gradili na svetih skalah, imenovanih benben. Benbeni so simbolizirali sončne žarke, po katerih naj bi umrli faraon dosegel nebo (nebesa).

Prva znana staroegipčanska piramida je Džoserjeva piramida iz časa Tretje dinastije. Gradili so jo približno med leti 2667 in 2648 pr. n. št.[62] Za Džoserja velja, da je vladal 19 let, če se je živina štela vsako leto, ali 38 let, če je bilo štetje vsako drugo leto. Njegovo piramido je zgradil vezir Imhotep. Visoka je bila 62 metrov in je imela šest nadstropij. Zgrajena je bila na območju današnje Sakkare. Gre za kopičenje šestih mastab v nadstopjih, ki daje videz stopničaste oblike (stopničasta ali proto-piramida). Velikansko stopnišče naj bi vodilo umrlega faraona v nebesa. Imhotepov dosežek je bil tako pomemben, da so ga častili in oboževali še mnogi kasnejši Egipčani.[63]

Faraon Sneferu, prvi vladar Četrte dinastije (Staro kraljestvo, vladal okoli 2600 pr. n. št.) in Keopsov predhodnik je dal v Meidumu in Dahšurju zgraditi kar tri piramide:

  • Meidumska piramida je nepravilna piramida, visoka 92 metrov. Pomeni pomemben razvoj v ideologiji in tehnologiji glede kraljevega groba. Oblika več ni stopničasta, ampak so sedemstopenjsko osnovo obdali z gladko apnenčasto fasado, ki daje obliko prave piramide, ploščadi stopnic pa niso bile vodoravne, ampak poševne. Zaradi teh napak se je piramida porušila morda že med gradnjo.[64] Za razliko od prejšnjih grobnic se ta nahaja v telesu kolosalne zgradbe in ne več pod njo.
  • Zlomljena piramida je bila že podobna klasični piramidi, a se njen naklon na polovici višine zmanjša iz 54° na 43°,[65] verjetno zaradi nestabilnosti, ki so zagrozile med gradnjo te ali Meidumske piramide.[66][67] Za stabilizacijo strukture so vrhnje sloje polagali vodoravno, kar je ponovno odmik od stopničaste piramide.[68] Visoka je bila 105 metrov, zelo gladka fasada pa se je do danes ohranila zaradi večjih razmikov med krovnimi kamni, kar omogoča temperaturno krčenje in širjenje materiala.
  • Rdeča piramida v bližini Zlomljene je bila od začetka grajena pod kotom 43°, kar dokazuje, da je bil vrh le-te verjetno položnejši zaradi težav pri gradnji, in ne zaradi faraonove smrti, zaradi česar bi z gradnjo pohiteli. Od predhodnic je na videz enostavnejša in brez nekaterih značilnosti, zato nekateri ugibajo, da so v notranjosti še neodkrite sobane.

Giza[uredi | uredi kodo]

Dolgo časa je prevladoval stereotip, da so piramide gradili sužnji in vojni ujetniki. Piramide so gradili delavci, ki so bili neposredno in stalno zaposleni pri faraonu. To so bili arhitekti, kamnoseki, gradbeniki in drugi kvalificirani delavci z različnih področij, ki so bili potrebni pri tako velikem gradbenem projektu, verjetno pa tudi kmetje. Njihovo delo so usklajevali faraonovi nadzorniki. Gradnja piramide je bilo visoko spoštovano delo in delavci so bili predani svojemu delodajalcu – faraonu. Živeli so v stalnih naseljih v bližini gradbišča. V pomoč so jim bili tudi nekvalificirani delavci za določen čas, ki so delali določeno časovno obdobje – običajno nekaj let. Med graditelji niso bili samo moški, temveč tudi ženske, kar so ugotovili arheologi po analizi najdenih okostij, ki je pokazala, da so ženske opravljale tudi težaška dela v dolgem časovnem obdobju. Takšen podvig je bil mogoč samo v času blaginje in stabilnosti, ko je bila avtoriteta graditelja spoštovana.

Večina teorij o izgradnji pravi, da so piramide gradili s premikanjem velikih kamnov iz kamnoloma, potem pa vlečenjem in dviganjem teh kamnov na mesto. Nestrinjanja so predvsem okoli zmogljivosti metod premikanja in postavljanja. Tudi same tehnike so se morda razvijale še med gradnjo. Po pazljivem izboru kraja so piramide verjetno gradili plast za plastjo.

Za Veliko piramido so večino kamnov v notranjosti verjetno izsekali v okolici (južno od gradbišča), gladko zunanjost pa so naredili iz kvalitetnega apnenca z druge strani Nila. Te bloke so morali skrbno izrezati, prepeljati čez reko iz izvleči po klančinah do vrha gradbišča. V srednjem veku – med 5. in 15. stoletjem so te zunanje bloke verjetno uporabljali za izgradnjo Kaira.[3]

Za zagotavljanje simetričnosti so morali vse zunanje bloke izenačiti po višini in dolžini. Delavci so morda označili vse bloke, da bi nakazali kot piramidnega zidu, potem pa jih klesali tako, da so se primerno stikali. Med gradnjo je bila zunanjost piramid iz gladkega apnenca, presežni kamen pa je skozi čas erodiral.[3]

Namen[uredi | uredi kodo]

Piramide v Gizi so verjetno gradili kot grobnice za umrle faraone, ki so vladali starodavnem Egiptu.[3] Del faraonovega duha naj bi po smrti ostal v telesu kot ka. Primerna skrb za ostanke je bila potrebna, saj je le tako lahko »bivši faraon opravljal nove dolžnosti kot kralj mrtvih«. Predmeti, ki so jih puščali v grobnicah, naj bi služili faraonu pri življenju v onostranstvu. »Starodavni Egipčani so verjeli, da je zemeljska smrt začetek poti na naslednji svet. Kraljevo balzamirano telo, pokopano pod ali v piramidi, naj bi bilo zavarovano v času te preobrazbe in povzpetja v posmrtno življenje.«[69]

Druge teorije[uredi | uredi kodo]

Piramide in sfinga ponoči

Glede nastanka in zgodovine piramid in sfinge je mnogo neznanega, zato obstaja veliko teorij, ki jih težko potrdimo ali ovržemoː

  • Starost Velike sfinge je zavita v skrivnost. Domnevali so, da je bila sfinga izklesana že v 6. ali 5. tisočletju pr. n. št., saj je na površini prekrita z žlebovi, ki jih na apnencu navadno povzroči obilno deževje, ki ni bilo značilno za čas gradnje nekropole v Gizi.[70] Faraon Kefren naj bi dal v času piramide izklesati le svoj obraz.
  • Poljudni avtorji trdijo,[71] da tri največje piramide po položaju korelirajo s tremi zvezdami v pasu ozvezdja Orion, kot so ga te zasedale v paleolitiku. Trdijo tudi, da geografsko razmerje med sfingo, piramidami in Nilom sovpada z ozvezdjima Leva, Oriona in Rimsko cesto. Včasih to teorijo označujejo za psevdoarheologijo, zato med strokovnjaki držijo različne stopnje sprejetja.[72][73][74]
  • Veliki sfingi manjka nos, ki naj bi ga domnevno poškodovali Napoleonovi vojaki v 18. stoletju, ko so vadili streljanje s topom. Ta podatek ni resničen, saj zgodovinski viri poročajo, da je bila Velika sfinga brez nosu že v 15. stoletju.
  • Velika sfinga bi bila lahko prvotno kip Anubisa (šakal-pes), boga nekropole, čigar obraz so v Srednjem kraljestvu preoblikovali po podobi faraona Amenemheta II. Ta teorija temelji na obliki očesnih ličil in slogu naborkov na pokrivalu.[75]
  • Skozi leta so mnogi avtorji komentirali »negridne« karakteristike sfinginega obraza.[76] Ta težava je del širšega spora o rasi starih Egipčanov.[77] Treba je poudariti, da je bil obraz skozi tisočletja poškodovan. Egipčanska populacija v dinastičnem obdobju je bila domorodna v dolini Nila, izhajala pa je s severne in južne strani Sahare, kjer se je barva kože razlikovala.[78] Od sredine 20. stoletja antropologi zavračajo, da ima rasa pri študiju človeške biologije kakršnokoli dokazno vrednost.[79][80]

Sklici[uredi | uredi kodo]

  1. ^ Pedro Tafur, Andanças e viajes.
  2. ^ Srednjeveški obiskovalci, kot je bil španski popotnik Pedro Tafur leta 1436, so nanje gledali kot na »Jožefove kašče« (Pedro Tafur, Andanças e viajes).
  3. ^ 3,0 3,1 3,2 3,3 3,4 Verner, Miroslav: The Pyramids: The Mystery, Culture, and Science of Egypt's Great Monuments, Grove Press 2001 (1997), ISBN 0-8021-3935-3.
  4. ^ "Ruins of Bustling Port Unearthed at Egypt's Giza Pyramids". Livescience.com. 28. januarja 2014. Pridobljeno dne 21. avgusta 2014. 
  5. ^ Shaw (2003), str. 89.
  6. ^ Petrie (1883).
  7. ^ Collins (2001), str. 234.
  8. ^ Levy (2005), str. 17.
  9. ^ I.E.S. Edwards (1947, 1986): The Pyramids of Egypt, str. 285.
  10. ^ 10,0 10,1 10,2 10,3 Bertha Porter, Rosalind L.B. Moss: Topographical Bibliography of Ancient Egyptian Hieroglyphic Texts, Reliefs, and Paintings. Volume III. Memphis. Part I. Abû Rawâsh to Abûṣîr, 2nd edition, revised and augmented by Jaromír Málek, The Clarendon Press, Oxford 1974, str. 11–19. PDF from The Giza Archives, 29,5 MB Pridobljeno dne 10. februarja 2017.
  11. ^ Byron Shafer, Dieter Arnold (2005): Temples of Ancient Egypt, I.B. Tauris, ISBN 978-1-85043-945-5, str. 51–52.
  12. ^ Dieter Arnold, Nigel Strudwick, Helen Strudwick (2002): The encyclopaedia of ancient Egyptian architecture, I.B. Tauris, ISBN 978-1-86064-465-8, str. 126.
  13. ^ Romer (2007), str. 164–165.
  14. ^ Zahi Hawass: '"Giza, workmen’s community" v Encyclopedia of the Archaeology of Ancient Egypt. Compiled and edited by Kathryn A. Bard. London/New York 1999, ISBN|0-415-18589-0, str. 423–426.
  15. ^ Hawass, Zahi; Ashraf Senussi (2008). Old Kingdom Pottery from Giza. Supreme Council of Antiquities. str. 127–128. ISBN 978-977-305-986-6. 
  16. ^ Zahi Hawass: The Discovery of the Tombs of the Pyramid Builders at Giza. Pridobljeno dne 21. oktobra 2010.
  17. ^ Ian Shaw (2000): The Oxford History of Ancient Egypt, str. 90.
  18. ^ Pyramid of Chefren, Giza, SkyscraperPage.com. Skyscraper Source Media Inc. Pridobljeno 1. maja 2014.
  19. ^ Mark Lehner (1997): The Complete Pyramids - Solving the Ancient Mysteries, str. 38.
  20. ^ Lehner (1997), str. 126.
  21. ^ Richard Wilkinson: The Complete Temples of Ancient Egypt, 200, str. 117.
  22. ^ Siliotti, Alberto, Zahi Hawass, 1997 p.63-9
  23. ^ The Great Sphinx of Giza, Ancient History Encyclopedia. Pridobljeno dne 7. decembra 2016.
  24. ^ Pyramids of Giza - New World Encyclopedia, newworldencyclopedia.org. Pridobljeno dne 23. oktobra 2017.
  25. ^ Jane Dunford, Joann Fletcher, Carole French, ur. (2007): Egypt: Eyewitness Travel Guide, [1], 18. februar 2009, London: Dorling Kindersley (2007), ISBN 978-0-7566-2875-8.
  26. ^ Ryan Cohagan: The Pyramid of Khafre, Creighton University, 12. december 2001. Pridobljeno dne 1. maja 2014.
  27. ^ How old is the Sphinx?, msnbc.com, 11. februar 1999. Pridobljeno 7. decembra 2016.
  28. ^ Zahi Hawas: The Pyramids at Giza: Khafre and Menkaure. Arhivirano 27. septembra 2007. Pridobljeno dne 27. septembra 2007.
  29. ^ Desmond Stewert in drugi (1971): The Pyramids and Sphinx, str. 101.
  30. ^ Mark Lehner: The Complete Pyramids, London: Thames and Hudson (1997), ISBN 0-500-05084-8, str. 41.
  31. ^ 31,0 31,1 I.E.S. Edwards: The Pyramids of Egypt 1986/1947, str. 147–163.
  32. ^ Peter Janosi: Das Pyramidion der Pyramide G III-a.
  33. ^ Michael Rice: Who is who in Ancient Egypt, Routledge London & New York 1999, ISBN 0-203-44328-4, str. 96
  34. ^ 34,0 34,1 34,2 34,3 Selim Hassan: Excavations at Gîza IV. 1932–1933, Kairo: Government Press, Bulâq, 1930, str. 18–62.
  35. ^ G 8400 page.
  36. ^ [2]
  37. ^ I.E S. Edwards (1993): The Pyramids of Egypt.
  38. ^ "Egyptian Pyramids - Lost City of the Pyramid Builders, AERA - Ancient Egypt Research Associates". aeraweb.org. 
  39. ^ "Dating the Lost City of the Pyramids, Mark Lehner & AERA - Ancient Egypt Research Associates". aeraweb.org. 
  40. ^ Mark Lehner: The Complete Pyramids, Thames & Hudson, 1997, ISBN 0-500-05084-8.
  41. ^ Porter in Moss, str. 100–122
  42. ^ Porter in Moss, str. 47–179.
  43. ^ Porter in Moss, str. 179–216.
  44. ^ Porter in Moss, str. 179–208.
  45. ^ George Andrew Reisner: A History of the Giza Necropolis Volume I., Harvard University Press, Cambridge 1942, str. 74, 82–84 in. PDF General Map of the Giza Necropolis. Pridobljeno 1. februarja 2017.
  46. ^ Porter in Moss, str. 216–228.
  47. ^ Porter in Moss, str. 230–293.
  48. ^ Peter Jánosi: Giza in der 4. Dynastie. Die Baugeschichte und Belegung einer Nekropole des Alten Reiches, Band I: Die Mastabas der Kernfriedhöfe und die Felsgräber. Dunaj: Verlag der Österreichischen Akademie der Wissenschaften, 2005, str. 302.
  49. ^ Porter in Moss, str. 289–290.
  50. ^ Porter in Moss, str. 230–293.
  51. ^ Porter in Moss, str. 290
  52. ^ Porter in Moss, str. 294–297.
  53. ^ "Who Built the Pyramids?". Explore the pyramids. Pridobljeno dne 27. avgusta 2010. 
  54. ^ "Who built the pyramids?". Harvard Alumni Magazine. julij 2003. Pridobljeno dne 27. avgusta 2010. 
  55. ^ "Egypt: New find shows slaves didn't build pyramids". Associated Press. 11. januar 2010. Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 14. januar 2010. 
  56. ^ Zahi Hawass: The Discovery of the Tombs of the Pyramid Builders at Giza.
  57. ^ Zahi Hawass: The Cemetery of the Pyramid Builders Arhivirano 15. september 2010 na Wayback Machine.
  58. ^ Porter in Moss, str. 39–47.
  59. ^ Porter in Moss, str. 18.
  60. ^ [3] Burial customs: mastabas. University College London (2001). Pridobljeno 14. aprila 2005
  61. ^ "Early Dynastic burial customs". Digitalegypt.ucl.ac.uk. Pridobljeno dne 16. novembra 2012..  Preveri vrednosti datuma v: |access-date= (pomoč)
  62. ^ Shaw, Ian, ur. (2000). The Oxford History of Ancient Egypt. Oxford University Press. str. 480. ISBN 0-19-815034-2. 
  63. ^ Quirke, Stephen (2001). The Cult of Ra: Sun Worship in Ancient Egypt. Thames & Hudson, str. 118–120.
  64. ^ Mendelssohn, Kurt (1974): The Riddle of the Pyramids, London, Thames & Hudson.
  65. ^ Miroslav Verner: The Pyramids - Their Archaeology and History, Atlantic Books, 2001, ISBN
  66. ^ Mendelssohn, Kurt (1974), The Riddle of the Pyramids, London: Thames & Hudson 
  67. ^ Monnier, Franck: L'ère des géants, Éditions de Boccard, Paris 2017, str. 73–74.
  68. ^ History Channel, Ancient Egypt - Part 3: Greatest Pharaohs 3150 to 1351 BC, History Channel, 1996, ISBN
  69. ^ "Egypt pyramids". culturefocus.com. Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 2 January 2010. 
  70. ^ Schoch, Robert M. (1992). Redating the Great Sphinx of Giza. Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 2016-02-04. Pridobljeno dne October 11, 2017. 
  71. ^ Hancock, Graham; Bauval, Robert (14. december 2000). Atlantis Reborn Again. Horizon. BBC. Aired 2000-12-14.
  72. ^ Orser, Charles E. (2003). Race and practice in archaeological interpretation. University of Pennsylvania Press. str. 73. ISBN 978-0-8122-3750-4. 
  73. ^ Hancock, Graham; Bauval, Robert (1997). The Message of the Sphinx: A Quest for the Hidden Legacy of Mankind. Three Rivers Press. str. 271. ISBN 978-0-517-88852-0. 
  74. ^ Fagan, Garrett G. (ed.) (2006). Archaeological fantasies: how pseudoarchaeology misrepresents the past and misleads the public. Routledge. str. 20, 38–40, 100–103, 127, 197–201, 238, 241–255. ISBN 978-0-415-30593-8. 
  75. ^ Robert K. G. Temple, The Sphinx Mystery: The Forgotten Origins of The Sanctuary of Anubis (Rochester, Vermont: Inner Traditions, 2009). ISBN 978-1-59477-271-9
  76. ^ Regier, Willis G. (ed.) (2004). Book of the Sphinx. U of Nebraska Press. str. 157. ISBN 978-0-8032-3956-2. 
  77. ^ Irwin, Graham W. (1977). Africans abroad, Columbia University Press, p. 11
  78. ^ Muḥammad Jamāl al-Dīn Mukhtār. "Ancient Civilizations of Africa". Books.google.co.za. str. 10. Pridobljeno dne 2016-06-02. 
  79. ^ "American Anthropological Association Statement on Race", American Anthropologist Volume 100. Arlington County: AAA, 1998 (Occasionally re-included in other volumes afterwards.)
  80. ^ "Biological Aspects of Race" American Journal of Physical Anthropology Volume 101. New York: John Wiley & Sons, 1996

Viri[uredi | uredi kodo]

Zunanje povezave[uredi | uredi kodo]